Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost ponovnega obujanja ekstremizmov – tako islamskih kot desnih. Sociolog religije dr. Aleš Črnič izpostavlja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do skrajnih dejanj, namesto tega pa reproduciramo razmere za še več ekstremizma. Slikar, stripar in karikaturist Ciril Horjak – dr. Horowitz kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu. Kako razumeti zanikanje holokavstva in ponovno rast antisemitizma?
Po terorističnih napadih v Parizu in na Dunaju ter ob 82. obletnici kristalne noči opozarjamo na nevarnost vnovičnega obujanja ekstremizmov
Ciril Horjak je slikar, stripar in karikaturist, poznan tudi kot dr. Horowitz. Kliče k osnovni vljudnosti in dostojanstvu pri spopadanju z različnimi vrednotami. Opozarja, da "smo v času teh norih teorij zarote, ki očitno dobivajo pospešek, pri tem pa imajo konkretne interese tudi številne politične skupnosti v tujini, naj bodo to Rusija, Kitajska, ZDA, tako da so to prav tovarne, ki ustvarjajo takšne teorije zarote. Ena najbolj norih je ta, da gre pri Judih in Arabcih pravzaprav za sodelovanje, za povezano zaroto in da je spor med Palestino in Izraelom samo zaigran. Zarota pa je seveda ta, da Judje obvladujejo banke, Arabci pa bodo preplavili Evropo z migrantskim valom." Stripar ne razume napada na Dunaju. Zaskrbelo ga je za prijatelja, ki je tudi reden obiskovalec sinagoge. Razlagal mu je, kako se počuti ogroženega, saj njegova pot vodi mimo islamske skupnosti, ki ima afganistanski ali pakistanski značaj.
"Tam so za njim redno kričali razne zmerljivke. Grozno je spoznanje, da za juda na Dunaju, ki redno hodi v sinagogo, novica o napadu niti ni bila tako grozljivo šokantna. A to pomeni, da je to neka nova normala?"
Sociolog religije dr. Aleš Črnič, profesor na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, vedno znova poudarja, da vse manj razmišljamo o razlogih, ki privedejo do tako skrajnih dejanj, namesto tega pa poustvarjamo razmere za še več ekstremizma.
"Živimo v času, ko še zadnje priče druge svetovne vojne odhajajo, umirajo. To je očitno čas vnovičnega vzpona neonacizmov, neofašizmov in nekega novega antisemitizma, ki je v svojem bistvu popolnoma enak starim antisemitizmom. Judje ostajajo ena od tistih tarč simbolnih drugih, žrtvenih kozlov, na katere zmeraj znova projiciramo domnevne razloge za resne težave, s katerimi se spoprijema družba. To so zelo stari, tisočletja stari mehanizmi, ki vključujejo politiko strahu, torej načrtno hujskanje proti žrtvenim kozlom, strašenje ljudi pred drugimi in drugačnimi ter manipulacijo s temi ljudmi."
Živimo v zelo antiintelektualističnem obdobju, ki razum izriva iz javnega prostora in gradi politiko predvsem na čustvih. "Med emocijami pa je – mogoče ne najmočnejše, zagotovo pa najhitrejše čustvo strah. Ljudi je lahko prestrašiti. Ko smo prestrašeni, bežimo in se branimo, ne razmišljamo, ker nismo tako evolucijsko narejeni."
"Ravno zato, ker nam je tako pomembna ta pravica in se je nujno boriti zanjo, se moramo pri njenem prakticiranju vesti odgovorno. Tudi v pravni praksi je kodificirano to zgodovinsko pravilo, da si lahko veliko več privoščimo, ko svobodo govora usmerjamo proti nosilcem moči, oblasti, avtoritetam. Veliko bolj moramo biti previdni, ko jo usmerjamo proti zapostavljenim." Danes se svobodo govora zamenjuje z domnevno pravico do hujskanja in širjenja sovraštva. "Ko pa je treba zares braniti svobodo govora, da pokažemo na srhljive točke, na glavne probleme in njihove nosilce, ki so zmeraj nosilci moči, takrat pa je svoboda govora omejevana." – dr. Aleš Črnič
