Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih 5 let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Po 40-ih dneh, odkar se cene goriv med ponudniki lahko razlikujejo, smo si ogledali položaj in ocenili, kakšna prihodnost se obeta osvobojenemu trgu temeljne slovenske dobrine – gorivu.
Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu
Ko gre za promet in mobilnost, smo Slovenci najbolj zapravljivi med državljani Evropske unije. Povprečno slovensko gospodinjstvo nameni 17 odstotkov sredstev za osebno mobilnost; to nas zadnjih pet let uvršča na sam vrh razpredelnice. Od tega skoraj tri četrtine namenimo za delovanje osebnih prevoznih sredstev, zraven pa seveda sodi tudi obiskovanje bencinskih servisov. Od oktobra so cene dizla in 95-oktanskega bencina liberalizirane, zdaj se tako kot cene vseh preostalih derivatov prosto določajo na trgu.
Najvišje maloprodajne cene naftnih derivatov je vlada določala od leta 1999. Zakon o nadzoru cen sicer predvideva, da so takšni ukrepi izredne narave in naj bi trajali največ eno leto, pri čemer se lahko v utemeljenih primerih obnovijo. Leta 2016 je bil izpeljan prvi korak deregulacije cen nekaterih naftnih derivatov, in sicer 98- ali večoktanskega bencina in kurilnega olja. Pozneje istega leta je vlada sprostila še cene vseh naftnih derivatov na avtocestah in hitrih cestah.
Zgodilo se je, kot so pričakovali
Stanje na začetku tega tedna je takšno: cene 95-oktanskega bencina in dizla se zunaj avtocestnega omrežja razlikujejo samo glede na ponudnika, največja razlika med njimi pa pri obeh gorivih znaša tri cente za liter. Najpomembnejša ugotovitev je, da so se cene spustile pod mejo enega evra. Na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo za zdaj ocenjujejo, da se ni zgodilo nič nepričakovanega in usodnega, kot je bilo morebiti predstavljeno ob vladni odločitvi, pojasnjuje Franc Stanonik, vodja sektorja za domače storitve na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo.
"Za ta mesec lahko rečemo, da se je zgodilo tisto, kar smo pričakovali. Cene so se postopno začele razlikovati med posameznimi bencinskimi črpalkami. Po naših informacijah so cene spremenjene na različnih območjih države in na različnih bencinskih črpalkah, kar je odvisno od ponudnika."
Če je za potrošnike večja možnost izbire praviloma dobrodošla, bodo za državni proračun posledice negativne. Čeprav je dolgoročno dogajanje na trgu težko napovedovati, se čez pet let predvideva izpad trošarin v višini 13 milijonov evrov na letni ravni. Cene naftnih derivatov imajo vsekakor velik vpliv na storitveni sektor, a občutnih pretresov in sprememb tu ni pričakovati. Drugače bo s ponudniki samimi.
"Dolgoročno država pričakuje, da se bo na trgu naftne distribucije v Sloveniji pojavil še kakšen naftni distributer, saj je vlada odpravila ukrep, ki je bil največja ovira za vstop na trg, to so bile določene marže, mimo katerih distributer težko vstopa na trg."
Negotove razmere povzročijo manjši odziv kupcev na cene
A prihod dodatnih ponudnikov je le eden od možnih scenarijev. Maks Tajnikar, profesor na ljubljanski Ekonomski fakulteti in nekdanji minister za gospodarstvo, sicer enako komentira dogajanje v prvem mesecu, a so njegove dolgoročne napovedi povsem nasprotne.
"Zagotovo je zelo pomembno, da je mreža bencinskih črpalk po Sloveniji zelo razpršena. Tu ni velikih rezerv. Zelo pogosto se govori, kako bodo na slovenski trg naftnih derivatov vstopili novi igralci, ampak pravzaprav ti nimajo kam vstopiti. Bencinsko črpalko imamo v vsaki vasi in te bencinske črpalke so v 60-odstotni lasti dveh vodilnih podjetij."
V prihodnje bo uporaba, poleg razlik v ceni, odvisna predvsem od posameznikov in njihovih odzivov na informacijsko preobremenjenost.
"Upam si napovedati, da bodo takšne negotove razmere povzročile, da se bodo kupci na cene še manj odzivali, kot so se do zdaj. Kupci v Sloveniji se na majhne spremembe cen sicer sploh ne odzivajo."
Čeprav država ne bo več nadzirala cen naftnih derivatov, obstaja varovalka v obliki začasnega, praviloma enoletnega ukrepa vnovičnega nadzora. Če bi se na trgu pojavile kakšne velike anomalije, bi se vlada torej lahko odločila za vnovično regulacijo cen. Vsekakor je treba imeti v mislih, da je prav tak ukrep kljub svoji začasni in interventni naravi pri nas veljal več kot dve desetletji.
Informacije o aktualnih cenah goriv so dostopne na spletni aplikaciji goriva.si. Na enakih podatkih temeljijo tudi mobilne aplikacije drugih razvijalcev, kot sta AMZS in Gorenjc.
