Panker, proleter, košarkar, poet in aktualni Rožančev nagrajenec o kulturi, športu, hrepenenju, naivnosti ... O punku in osamosvojitvi iz muzeja.
"Zlatarne odprte, knjigarne zaprte. Molk je zlato."
To je nekaj dni stara besedna domislica Esada Babačića. Imenovali bi ga lahko tudi heroj ljubljanskih ulic. Panker, proleter, športni navdušenec, poet, aktualni Rožančev nagrajenec za zbirko esejev "Veš, mašina, svoj dolg." Združuje šport, glasbo in umetnost, razmišlja o hrepenenju, tihi večini in naivnosti, ki nas preveč stane: “Ne vidim nobene revolucije več, ampak samo ogromno ljudi, ki se morajo boriti sami. To so pravi revolucionarji. Ogromno naivnih ljudi je nehote pomagalo elitam. Pomagali so jih utrditi na strateških pozicijah.”
“Brez naivnosti ni revolucije. In to je danes težava. Naivnost te predrago stane in si je ne smeš privoščiti.”
Esad Babačić je legendarni komad Proleter napisal in posnel z bendom Via Ofenziva že leta 1983: “Če me oče ne bi pri 17 letih poslal delat v pekarno, verjetno ne bi nikoli nastal Proleter. Če ne bi izkusil proleterska duha na tako vroč način, ne bi začel pisati poezije. Proleter mora delat, ne jamrat.”
“Vlak predstavlja najbolj elegantno potovanje skozi čas. Še posebej, če je počasen. Vlaki so bili hoteli moje generacije. To so bili naši airbnbji."
Babačić je avtor več nagrajenih pesniških zbirk, delal je kot novinar in publicist, napisal je biografijo boksarja Dejana Zavca in igral v filmih Outsider in Zvenenje v glavi. Letos je za zbirko esejev “Veš mašina, svoj dolg,” prejel nagrado Marjana Rožanca, njegovega vzornika v združevanju športa in umetnosti: "Slovenija je Goran Dragić. Slovenija je bitka pod koši, je bitka na majhnem prostoru. Slovenija je tudi samozavest Luke Dončića."
“Objem Pogačarja in Rogliča na Tour de France bi moral biti zgled za celo Slovenijo. Od tega objema naprej bi morali graditi.”
