APM

Za več varnosti bi se morali razkriti

Deljenje podatkov prinaša prednosti, pojavljajo pa se tudi vprašanja, kdo vse lahko dostopa do teh podatkov in kaj lahko z njimi počne

mobile-1209058_1280
foto: pixabay,com

V zadnjem času pogosto govorimo o tem, da se avtomobili povezujejo v svet interneta. Vsak dan je manj takih, ki bi bili povsem odrezani od takega ali drugačnega deljenja podatkov. Ob tem, da tovrstno povezovanje prinaša prednosti in izboljšave tudi na področju varnosti na cestah, pa se seveda pojavljajo tudi vprašanja, kdo vse posledično lahko dobi podatke, ki razkrivajo, kje se vozimo, s kom, kako hitro in podobno in kaj bo z njimi počel. Dileme, kdo bo vestno in odgovorno ravnal s temi podatki, so povsem na mestu. Andrej Brglez kot eno od pridobitev navaja možnost, da če bi v določenem okolju bili vsi telefoni povezani, potem bi lahko eden opozoril drugega na prihod oziroma nevarnost, ki se zaradi križanja udeležencev v prometu lahko pojavi.

Korejski Hyundai je eden tistih avtomobilskih proizvajalcev, ki hitro in resno sledi trendu elektrifikacije vozil. Pred časom nam je bilo v veselje voziti električno kono, zdaj pa nas je obiskal že osveženi ioniq.

Že samo oblikovanje kombilimuzine, ki jo na cesti takoj opazimo, pa čeprav se nekoliko odmika od trenutno zapovedanih hišnih usmeritev, nam pove, da so se pri Hyundaiju trudili narisati avtomobil, ki bo omogočal čim manj zračnega upora. Sicer pa k povečanemu dosegu (obljubljenih je nekaj čez 300 kilometrov, v resnici ga dosežemo nekoliko manj) pripomore predvsem nekoliko višja zmogljivost baterije – dobrih 38 kilovatnih ur. Največjo moč pogonskega motorja pa so zmanjšali s 120 na 100 kilovatov, a imamo občutek, da se zmogljivosti niso občutno spremenile. Nekaj električne energije lahko pridobivamo tudi med pojemanjem hitrosti – ta precej hitro pada, takoj ko sprostimo pedal za plin. Podobno kot pri konkurentih bomo tudi ioniqa na hitri polnilnici do sitega nahranili v dobri uri. Jasno pa je seveda, da je tudi ta najmanj potraten z energijo predvsem v mestih in pri manjših hitrostih – če ga tiščimo po avtocesti, pa bomo daleč od obljubljenega dosega. Naj omenimo še tri različne vozne profile, ki jih ioniq ponuja: najbolj primeren se nam zdi tisti z oznako ECO, ki še poudari, da če vozimo električno vozilo, smo pripravljeni na bolj ležerno vožnjo, ki je tudi bolj varčna.

Srednji nivo opreme premium vsebuje dovolj vsega, veliko varnostnih pripomočkov, tudi žaromete v LED tehniki. Na koncu pa bomo tudi tokrat rekli, da je tak ioniq s ceno približno 35 tisočakov primerna izbira za tiste, ki ste že danes zelo navdušeni nad električnim pogonom.

Še en Hyundaijev model nas je obiskal pred kratkim, to je bil mali i10, ki je zdaj v tretji generaciji. Videti je nekako bolj mladosten, tudi dinamičen, zaradi daljše medosne razdalje je tudi bolj prijazen, kar zadeva prostornost, predvsem za tiste, ki sedijo zadaj.

Testni i10 je bil precej bogato opremljen; kar zadeva varnostno opremo, ga lahko primerjamo s tistimi v višjih razredih. Jasno, ne manjkata sistema za samodejno zaviranje v sili in tisti za ohranjanje varnostnega pasu, žarometi so v LED tehniki. Tistemu, ki nas je prevažal, pa so dodali že paket Smart, ki vsebuje pametni ključ in gumb za vžig, in pa paket Winter, ki ponuja tristopenjsko gretje prednjih sedežev ter usnjen in ogrevan volanski obroč. Zadaj je tudi obvezna oprema za tretji sedež, se pravi nastavljivi vzglavnik in varnostni pas. Pogonski agregat je zmogljivejši bencinski, se pravi ne litrski 49-kilovatni, temveč 1.2-litrski z 62 kilovati moči, šeststopenjski ročni menjalnik deluje povsem spodobno. Z vsemi temi dobrotami pa tudi cena na koncu preseže 15 tisočakov.

i10 je torej v zadnji generaciji prikupnejši, prostornejši in boljše opremljen, a s 367 cm dolžine kljub vsemu še vedno mali avtomobil, ki so mu ljube predvsem mestne ulice. Nihče pa ne trdi, da se ne bi z njim brez večjih naporov dalo potovati tudi z enega konca Slovenije na drugega.

Prejšnji teden se je zaključila 2. konferenca o lokalni e-mobilnosti. Ob je potekalo tudi ocenjevanje občin in mest na področju e-mobilnostne razvitosti. Najprej je imela za glasovanje en teden časa javnost, najboljše pa je na podlagi poslanih anket potem določila strokovna komisija. Med občinami je strokovna žirija Društva Emobility izbrala takole: najboljša e-mobilnostna občina v letu 2020 je Piran, na drugo mesto se je uvrstila občina Šentjur, tretja pa je bila Črna na Koroškem. Javnost je za najboljšo e-mobilnostno mestno občino sicer izbrala Kranj, po oceni žirije pa ga je na koncu vseeno za malenkost premagala Ljubljana, ki se je zares izkazala s širokim naborom ukrepov, ki podpirajo trajnostno mobilnost tudi v širšem pomenu.