Aktualno

"Pomembno je, da se nas končno enkrat sliši"

Ob 100. obletnici koroškega plebiscita smo se v Celovcu z zamejskimi Slovenci zazrli v zgodovino in analizirali njihov zdajšnji položaj

65040916_skocjan_fp-xl
foto: Foto: Tina Kosec/BOBO

Ob 100. obletnici koroškega plebiscita se je Val 202 odpravil pred Slovensko gimnazijo v Celovcu, da bi raziskal zgodovino, sedanjost in prihodnost koroških Slovencev. Govorili smo s strokovnjaki, zgodovinarji, aktivisti, študenti in glasbeniki, ki razkrivajo svoje različne poglede na zadnje stoletje in mogoče poti naprej.

Mladi s protestom do uresničitve svojih pravic

Na dan obletnice je potekal tudi protest slovenskih študentk in študentov z avstrijske Koroške. Študentka Julija je ena od organizatork protesta ter predstavnica kluba študentk in študentov na Dunaju. Skupaj so prehodili Celovec: "Želimo poudariti, da to sožitje ni resnično. Diskriminacije se dogajajo. Ne strinjamo se in spet poudarjamo, da želimo uresničitev naših pravic."

Srednji generaciji je bilo dogajanje dolgo zamolčano

Marko Stern

foto: Aleš Smrekar

Marko Stern je pisec besedil in bobnar skupine Bališ iz Obirske doline. Veseli ga, da se postavi tak akt in se zberejo vsi politiki. "Danes na slavnostnih prireditvah slišimo tudi drugačne besede, ni napovedano samo veselje, tudi nekaj za premislek."

Kot predstavniku srednje generacije mu je bilo dogajanje na avstrijskem Koroškem dolgo časa zamolčano.

"Imel sem to srečo ali nesrečo, da sem odraščal v dvojezičnem kraju, v Železni Kapli, kjer sem kot otrok doživljal dvojezičnost, tudi tisto razbitost med narodnima skupnostima, ampak se je moji generaciji to zamolčalo. Šele pozneje sem začel dojemati, kaj se je dogajalo. Prebujanje mladine je nujno potrebno. Mi smo dlje časa živeli v mejah, da nam je fino in da se vsi lepo razumemo."

Dvojezičnost pri ustvarjanju glasbe

"Izražaš se v tistem jeziku, ki ti je prvi in najbližji," na koncu doda Marko Stern. Skupina Bališ po večini ustvarja v slovenskem jeziku, del tudi v nemščini. 

Za prikaz vsebine morate omogočiti vtičnike za družabna omrežja (Twitter, Facebook, Instagram, YouTube...), ki uporabljajo piškotke za sledenje uporabnikom.

S pritiskom na "v redu" se strinjate z uporabo piškotkov! Več o piškotkih

"Vsi smo bili za to, da je edina možnost peti tako, kot smo se naučili. Navsezadnje šteje glasba. To, kar delamo, gre čez jezikovne meje. Nekoč je po koncertu nekdo prišel do nas in rekel, naj pevcu povemo, naj poje bolj razločno angleščino."

 

Dobro razvita slovenska storitvena dejavnost konkurira avstrijski

Felix Wieser

foto: Aleš Smrekar

V Celovcu je izobešenih veliko manj slovenskih zastav, kot bi jih človek pričakoval, pove Felix Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze. "Ljudje se brigajo za svoje potrebe, za svoje skrbi, za svoj prosti čas. Politiki so tisti, ki oblikujejo javno mnenje, lahko povezujejo ali razdvajajo."

"Prisotna je zavest, da večina posla opravimo s sosedi, kamor lahko dnevno potujemo in z njimi tudi komuniciramo. Avstrija je zelo angažirana, Slovenija bi lahko bila bolj. Na primer pri projektu Les (Holz) se je malo zataknilo. Povabili smo 40 malih podjetij, 20 avstrijskih in 20 slovenskih. Izdelali smo nove proizvode in načrte ter se izobraževali. Ko je bilo treba za osvajanje trga stopiti skupaj, se je avstrijska stran zbala konkurence. Boji se storitvene dejavnosti, predvsem iz Slovenije. Slovenci imate namreč dobro storitveno dejavnost."

 

Koroškim Slovencem so pred 100 leti obljubili, da bo vse po starem

"Ljudska štetja na konfliktnih področjih nikoli niso dala pravilne slike, vedno so postavljala boljšo pozicijo dominantnemu narodu. Na koroškem Slovenskem so bili to Nemci. A slovenske organizacije so te ljudi še vedno štele za Slovence." – Teodor Domej, upokojeni zgodovinar

Teodor Domej

foto: Val 202

Zgodovinar dodaja še, da na tiste obljube gleda z veliko zadržanosti, ker moramo upoštevati, kdo je komu kaj obljubil.

"V deželnem zboru so sedeli hudi nasprotniki enakopravnosti slovenskega jezika. To obdobje sploh ni bilo naklonjeno manjšinam. V Parizu so ustvarjali narodne države, enako je veljalo za Avstrijo in Jugoslavijo."

 

Ni več veliko krajev, kjer bi večina mladih govorila slovensko

Lena Kolter

foto: SKUP

Danes se mladi s problematiko spoprijemajo tudi prek dejavnosti v različnih društvih. Lena Kolter je vsestransko zainteresirana in politično dejavna študentka, tudi članica Kluba slovenskih študentk in študentov na Koroškem, ki pove, da "nas je veliko, ki se ne strinjamo in ne praznujemo tega praznika in pomembno je, da se nas končno enkrat sliši".

"Naše tri osrednje organizacije se ne morejo zediniti, ne govorijo v skupnem glasu in delajo druga proti drugi. Mi se ne strinjamo z določenimi linijami, mislimo, da so strukture zastarele. Pomembno pa se je spominjati vseh teh dogodkov in pogledati tudi na sedanjost. Treba se je zavedati, da diskriminacija na Koroškem še vedno obstaja in da ostaja zaradi zgodovinskega konteksta." – Lena Kolter

 

Nova generacija mladih se dejavno spoprijema z odprtimi vprašanji

Ekonomski položaj na Koroškem je vplival na izid plebiscita. Takratna generacija koroških Slovencev je bila v prvi vrsti odvisna od delodajalcev, delno so to bili kmetje. Vladimir Wakounig, sociolog  z Univerze AlpeAdria Celovec, meni, da je bilo pri nekaterih srce zelo močno. "Če pogledam svojega dedka, on je bil goreč Slovenec, samostojen kovač, ki je iz borne kovačije naredil zelo dobro kovačijo, v tistih letih se je boril. Na drugi strani poznam kmete, ki so Slovenci, a so bili odvisni od trga. Takšni ljudje so se odločili za Republiko Avstrijo. Predvsem intelektualci, ki so imeli popolnoma drug pogled na politične stvari, so se odločali s srcem in za ohranjanje slovenščine, ker niso zaupali koroški propagandi."

"Zelo sem vesel, da se je nova generacija dejavno spoprijela s tem vprašanjem in je tudi izpeljala akcije. Če pogledam samo številke, kako se je vsulo vse skupaj, ni več kot 10.000 takih, ki si prizadevamo za uporabo slovenščine." – Vladimir Wakounig

Ostali smo na četrt poti

Rudi Vouk

foto: Val 202

Rudi Vouk je odvetnik in aktivist. Pove, da so ostali na četrt poti. "Če bi nam člen 7 izpolnili takoj, ko bi ga morali, leta 1955, bi imeli na Koroškem približno 800 krajev z dvojezičnimi krajevnimi napisi in bi bilo navzen vidno, kje živimo. Potem desetletja dolgo niso naredili nič, dokler Ustavno sodišče ni odločilo, da bi morali. Ustavno sodišče je bilo malo bolj ohlapno, uresničili bi dvojezične napise 350 krajev, pa tudi tega niso naredili, spet samo polovico rečenega."

“7. člen je ustavni zakon v Avstriji. Imamo zapisano pravico do dvojezičnih napisov, ampak nobenemu niso dali pravice, da bi se pritožil. Kakšna  pravica je to, če se nihče ne more nanjo sklicevati? Sam sem ukrepal ob pomoči prometnega prekrška. Krajevna tabla pri nas hkrati pomeni omejitev najvišje dopustne hitrosti na 50 km/h in ta krajevna tabla v pravnem smislu pomeni objavo nekega pravnega predpisa. Pravni predpisi pa morajo biti pravilno objavljeni, drugače ne veljajo. Jaz sem trdil, da ta krajevna tabla, šlo je za Škocjan, ni pravilno objavljena, ker ni dvojezična, zato tudi ne velja omejitev 50 km/h, temveč 100 km/h, zato tudi nisem storil nobenega prekrška, saj sem vozil 62 km/h." – Rudi Vouk o načinu, s katerim je posredno vplival na dvojezičnost krajevnih tabel na avstrijskem Koroškem