Ste tudi vi od marca pri sebi opazili drugačne glasbene želje kot sicer? Se je vaš odnos do glasbe spremenil? Odgovarjajo poslušalci in Aleksandra Ilijevski, pevka zasedbe Pliš.
Ste tudi vi od marca pri sebi opazili drugačne glasbene želje kot sicer? Se je vaš odnos do glasbe spremenil? Odgovarjajo poslušalci in Aleksandra Ilijevski, pevka zasedbe Pliš
Se je vaš okus od marca spremenil, razširil, omejil, odprl za več avantgarde, se prilagodil radijskemu izboru, zašel v nekaj popolnoma neobičajnega ali ste se vrnili na stare, sredješolske klasike?
Ena izmed uporabnic Twitterja je zapisala, da ji te dni spet paše osnovnošolska Britney Spears, nekoč zvesta rokerica Vesna je med karanteno prešla na elektroniko, ki je prej ni marala, Toffieta je že v začetku marca odkrila internetni chillout radio, ki se ga oklepa še zdaj. Dora glasbe ta hip ne more poslušati, prej pa jo je 24 ur na dan.
"Veliko več se posvečam glasbi. Zdaj se dejansko zgodi, da je vse, kar delam, to, da ležim na postelji, gledam v strop in poslušam glasbo. Nazadnje sem to počel v srednji šoli. Začel sem tudi kupovati gramofonske plošče. Od marca jih imam že 25, doma pa sploh še gramofona nimam." – poslušalec Tit
Avtorji članka na spletni strani Vice ugotavljajo, da je poslušanje glasbe tako psihološko kot fiziološko. V možganih se aktivira ogromno procesov, ki vključujejo čustva, spomin, jezik in motoriko. Sprošča se dopamin, ki je – precej laično – odgovoren za to, da med poslušanjem glasbe uživamo. Čeprav je glasba lahko za nas katarzična, ker zmanjšuje raven kortizola, glasbena terapevtka Jessica Pouranfar ugotavlja, da nam lahko tudi škoduje, če nas tisto, kar poslušamo, spomni na neki travmatični dogodek.
Tudi Aleksandra Ilijevski je kot nekdo, ki glasbo ne le posluša, temveč tudi ustvarja, opazila spremembo odnosa do glasbe.
"Svoje delo sem začela bolj ceniti, zdi se mi, da je to res moje poslanstvo. Ne gledam več na to, kot na nekaj obstranskega, zdi se mi, da je to res nekaj, kar moram početi v življenju."
