Aktualno

Ameriški in britanski znakovni jezik veljata za najbolj razvita

Ob slovenskem dnevu znakovnega jezika smo se pogovarjali z mag. Tino Grošelj, urednico oddaje Prisluhnimo tišini, ki je letos obeležila 40 let

sign-language-28716_1280
foto: Clker-Free-Vector-Images

Okvaro sluha najhitreje zaznamo pri razumevanju tujih jezikov, nato pri pogovoru, ko kakšne črke ne zaznamo več in zamenjamo pomen, na primer nekdo nas prosi, da prinesemo čips, pa mu prinesemo pips.

Tina Grošelj, urednica oddaje Prisluhnimo tišini

foto: osebni arhiv

V Sloveniji živi 1500 gluhih in 75.000 naglušnih oseb in tem je v prvi vrsti namenjena oddaja naše televizije Prisluhnimo tišini, ki je pred kratkim obeležila svojo 40-letnico. Kot pravi magistrica Tina Grošelj, ki oddaji urednikuje zadnjih deset let, skušajo prikazati zgodbe ljudi, ki jih piše življenje z okvaro sluha, in sporočajo dejstva, ki bi sicer ostala skrita. Eno takih je tudi to, da je bil slovenski znakovni jezik, edino naravno sporazumevalno sredstvo gluhih, v zgodovini več kot stoletje prepovedan. Danes znakovni jezik obsega približno 18.000 kretenj, kar je recimo besedni zaklad slišečega sedmošolca. Najbolj razvita sta ameriški in britanski znakovni jezik.

14. novembra v Sloveniji obeležujemo dan slovenskega znakovnega jezika. 14. novembra leta 2002 je bil namreč v Uradnem listu objavljen Zakon o uporabi slovenskega znakovnega jezika, ki gluhim osebam daje pravico uporabljati slovenski znakovni jezik na vseh področjih javnega življenja, kar uresničujejo s tolmači slovenskega znakovnega jezika.