Mimo grede

Hruške tepke so dobile ime po tem, da jih je bilo treba tepsti, da so padle z drevesa

V nasadu naše genske banke sadnih rastlin v kartuziji Pleterje so posajene stare sorte jablan, hrušk, orehov in češenj, iz katerih lahko pripravite marmelade z domačimi zelišči

20181108_143559
foto: Gregor Osterc

Genske banke so izjemno pomemben del svetovnega in evropskega rastlinskega prostora. Začetki teh segajo v konec 19. stoletja, ko je ruski botanik Michurin ljudi pozval k ohranjanju rastlinskih virov. V Sloveniji imamo razmeroma mlado rastlinsko gensko banko, del te pa je tudi genska banka sadnih rastlin. Njen nasad je v kartuziji Pleterje, prve sorte sadnih dreves pa so tja posadili leta 1994. Danes tam raste 119 sort, oziroma, kot pravijo strokovno akcesij, jablan, 48 hrušk, 10 orehov in 8 češenj. Več nam je povedal prof. dr. Gregor Osterc z ljubljanske Biotehniške fakultete in skrbnik banke.

Genska banka sadnih rastlin

Sredi oktobra je že skrajni čas, da z vrtov poberemo še zadnje začimbnice in zelišča, jih posušimo  ter si pripravimo čajne in začimbne mešanice.  Kako jih pravilno posušiti in shranjevati  ter za kaj vse jih lahko še uporabimo,  nam bo pojasnila zeliščarica Mirjam Grilc s Šenturške gore izpod Krvavca, ki jih med drugim uporablja tudi za popestritev marmelad in z njimi peče sladice.

Zeliščni vrt Mirjam Grilc