"Vedno sem videl lepoto, še tam, kjer je drugi niso," pravi Ignac Janžekovič. Je magister botanike, sicer profesor kemije in profesor biologije, zdaj je upravičil vzdevek graščak, saj je postal lastnik dvorca Ristovec. Obnavlja ga v želji, da bo ta postal kulturni in družabni prostor.

Ignac Janžekovič je mimo dvorca Ristovec pri Ptuju hodil v šolo. Že kot otrok ga je občudoval, letos pa je postal njegov lastnik. Magister botanike ga obnavlja v želji, da bo kulturni in družabni prostor

"Vedno sem videl lepoto, še tam, kjer je drugi niso," pravi Ignac Janžekovič. Je magister botanike, sicer profesor kemije in profesor biologije, zdaj je upravičil vzdevek graščak, saj je postal lastnik dvorca Ristovec. Spi štiri ure na noč, dvajset ur dela. Pošali se, da so njegovi dnevi zelo dolgi in je zato že res dolgo na svetu. Je discipliniran, svoje obveznosti vpiše v koledar in se jih drži. Ponoči običajno opravi službene birokratske obveznosti, potem pomaga na domači kmetiji, nahrani mačke pri dvorcu, gre v službo in se vrne v dvorec Ristovec.

"Ne gre mi za to, da bi imel vse stole enake. Ali enak jedilni pribor. Vsak bo imel krožnik drugega proizvajalca. To sploh ni pomembno, pomembno je, kaj je na krožniku. Pomemben je odnos do hrane. Želim, da bi se ljudje pri meni počutili svobodno."

Ignac Janžekovič poudarja, da ima dvorec zaradi bogate zgodovine dušo, bistvo, ki ga želi ohraniti pri obnovi. Graščak vsak dan izživi do konca in pravi, da lebdi življenje.

Uršula Zaletelj