Globalna vas

Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj na tako mrzlem delčku naše Zemlje

Aurora Jana Frank se je novembra, ob začetku dolge zime, preselila na Islandijo

IMG_20200914_212037
Aurora Jana Frank
foto: osebni arhiv

Čakalo jo je delo v domu za starejše v manjšem kraju na jugu Islandije. Kraj s težko izgovorljivim imenom, Kirkjubaejarklaustur, je hitro postal njen dom.
Aurora Jana Frank s stanovalci doma že klepeta v islandščini, nekatere islandske navade pa jo še vedno motijo. "Naučila sem se, da vsega ne morem razumeti, lahko pa to vseeno sprejmem."

“Kot 'šparovni' Slovenki mi nikakor ni šlo v glavo, kako lahko imajo celo zimo odprto okno in zraven na vso moč prižgane radiatorje.”

Islandija je znana tudi po (za nas) visokih cenah. Aurora pravi, da nekatere cene zelo začudijo, tudi če imaš islandsko plačo: “Cena grozdja se na Islandiji verjetno začne z desetimi evri za kilogram.”

“Želela sem poskusiti islandske maline, ki jih gojijo v steklenjakih. In ko sva s kolegico potovali okoli Islandije, sva se ustavili na neki kmetiji in sem kupila plastično posodico, v kateri je bilo 125 gramov malin, to se pravi, dno je bilo ravno pokrito. Cena je bila sedemsto islandskih kron, to bi bilo recimo okoli štiri evre osemdeset. Po tistem sem si obljubila, da islandskega sadja vsaj kmalu ne (kupim) več, ker česa tako kislega v življenju še nisem jedla.”