Valovci so tokrat gostovali na Nanosu, kjer je eden izmed redkih oddajnikov Radiotelevizije Slovenija, kamor stalne tehnične ekipe prihajajo še vsak dan.
O nanoški favmi, flori in njegovih ledenikih
Nanos ni priljubljen le med planinci in drugimi rekreativci, ampak je zanimiv tudi če pogledamo favno in floro. O posebnostih tega pogorja nam je več povedal Marko Nabergoj, planinski vodnik in član Planinskega društva Podnanos. Sicer pa ko pravimo da gremo na Nanos, drži to le delno, gremo namreč le na njegov del, na Plešo.
"Že leta 1987 je bil Nanos razglašen za krajinski park, ampak samo strma pobočja oziroma obronki od Vipave do Razdrtega. Razlog je bil ohranjanje narave. Ampak narava je tukaj ohranjena že sama po sebi, ker je težko dostopna. Najbolj pa je zanimiva po svoji botanični raznolikosti, saj tukaj rastejo alpske in sredozemske rastline."
Nanos je od nekdaj privlačil tudi raziskovalce, ki so se zanimali za naravo, kot na primer idrijski zdravnik Scopoli, mnoge pa je pritegnil tudi njegov podzemni svet. Jernej Jež je doktor geologije, zaposlen na Geološkem zavodu Slovenije, ki pravi, da je že prav Nanos in ne nanos, saj je to pogorje zgrajeno iz kar kompaktnih kamnin.
"Zaradi lege, izpostavljenosti in oblike ima Nanos zelo specifično klimo. V hladnih mesecih lahko zapade precejšnja količina snega, hladna obdobja pa prinesejo tudi burjo. Po drugi strani pa je zaradi lege zelo izpostavljen tudi južnim zračnim masam, ki pa običajno prinesejo slabo vreme. Če ima Nanos kapo, to ne pomeni slabo, temveč dobro vreme."
Lozice so prva vas v Vipavski dolini ob jugozahodem vznožju Nanosa. Ena od znamenitosti tega kraja je tudi kamnita miza, ob kateri naj bi se menda ob svojem pomikanju skozi Vipavsko dolino odpočil Napoleon. Sicer pa je Nanos zanimiv tudi za jamarje, in med te sodita Ljubo Meden in Anton Mislej. Prvi ljubiteljsko, Anton pa jame raziskuje od malih nog, ustanovil pa je tudi jamarsko društvo Karantanija.
