Na Nacionalnem inštitutu za biologijo se že desetletja ukvarjajo z raziskavami virusnih okužb krompirja, začetki segajo v raziskave na slovenski sorti Igor, ki jo je virus PVY praktično uničil, no, danes pa se veliko posvečajo tudi koristnim mikroorganizmom, ki krompirju pomagajo v boju proti škodljivcem. Seveda pa krompirja ne napadajo le virusi, temveč tudi nevarne karantenske bakterije. Ena pomembnejših vstopnih točk krompirja v Evropo iz Egipta je Luka Koper, pri čemer raziskovalci preverijo, ali je zdrav in neokužen. Če bi tovrstnim organizmom namreč dovolili, da vstopijo v Evropo, bi posledično prizadeli tudi vodne vire. Kot sta Maji Ratej povedali profesorica Kristina Gruden in Manca Pirc z oddelka za biotehnologijo in sistemsko biologijo na inštitutu, se v Sloveniji raziskavam krompirja posveča približno 30 raziskovalcem, krompir pa še zdaleč ni enostaven za preučevanje.

Med največjimi uživalci krompirja so Nemci, za največjo pridelovalko in izvoznico velja Kitajska, krompir pa je tudi prva zelenjava, ki so jo kadar koli gojili v vesolju

Na Nacionalnem inštitutu za biologijo se že desetletja ukvarjajo z raziskavami virusnih okužb krompirja, začetki segajo v raziskave na slovenski sorti igor, ki jo je virus PVY tako rekoč uničil. V nadaljevanju raziskav so uvedli vse najsodobnejše pristope detekcije in raziskav z orodji sistemske biologije, ki so jih preučili do stopnje, da so lani z njimi pomagali tudi pri razvoju zdravila, s katerim zdravijo dečka Krisa. Seveda pa krompirja ne napadajo le virusi, temveč tudi nevarne karantenske bakterije. Ena pomembnejših vstopnih točk krompirja v Evropo iz Egipta je Luka Koper, pri čemer raziskovalci preverijo, ali je zdrav in neokužen. Če bi takšnim nevarnim organizmom dovolili, da vstopijo v Evropo, bi posledično prizadeli tudi vodne vire.

Gostji sta bili prof. Kristina Gruden in dr. Manca Pirc z Nacionalnega inštituta za biologijo.

Na Inštitutu pa začenjajo tudi nov projekt APAPT, v okviru katerega bodo razvijali biološke mreže in računalniške modele vpliva okoljskega stresa na krompir.

"Tudi krompir je lahko v stresu, kar lahko vodi v popolno izgubo pridelka. Pogovarjali smo se z žlahnitelji, proizvajalci krompirja in s kmeti, kaj je najhujši problem pri pridelovanju krompirja v Evropi in izkazalo se je, da je težave v kombinaciji stresa – spomladi poplave, pozneje pa suša in toplotni šoki. S pristopi sistemske biologije želimo ugotoviti, kaj se dogaja v celicah krompirja, da jih okoljski dejavniki tako prizadenejo." – profesorica Kristina Gruden

Maja Ratej