Zelo zanimivo je slišati tudi mnenje novinarja, ki slovensko družbo in politiko opazuje kot dopisnik BBC, enega izmed najbolj uglednih svetovnih medijev. Guy De Launey, ki iz Ljubljane spremlja dogajanje v vseh državah nekdanje Jugoslavije, izpostavlja pomen kakovostnih medijev in velik pomen javnega servisa ravno zaradi izkušnje s koronavirusom. Tudi o vplivu politike na medije v državah nekdanje Jugoslavije.

Dopisnik BBC-ja iz Ljubljane Guy De Launey izpostavlja pomen kakovostnih medijev in vlogo javnega servisa zaradi izkušnje s koronavirusom. Tudi o vplivu politike na medije v državah nekdanje Jugoslavije

Zelo zanimivo je slišati tudi mnenje novinarja, ki slovensko družbo in politiko opazuje kot dopisnik britanskega BBC-ja, enega izmed najbolj uglednih svetovnih medijev. Guy De Launey, ki iz Ljubljane spremlja dogajanje v vseh državah nekdanje Jugoslavije, izpostavlja pomen kakovostnih medijev in velik pomen javnega servisa ravno zaradi izkušnje s koronavirusom: "Ob vsaki krizi se ljudje obrnejo k javnim medijem za informacije, ki jim lahko resnično zaupajo. Če pogledamo v Združeno kraljestvo - novinarji in drugi delavci v javnem mediju so bili med epidemijo razglašeni za "nujno potrebne", brez njih torej ni šlo. Nekatere omejitve torej zanje niso veljale zaradi širokega strinjanja in razumevanja, da je javni servis izjemno pomemben v kriznem času. Kot dokaz za to trditev lahko navedem podatke - število gledalcev in poslušalcev BBC-jevih vsebin se je izjemno povečalo, tudi drugi javni mediji so zabeležili porast občinstva, novice so veliko bolj spremljali tudi mladi ljudje, ki običajno ne gledajo rednega televizijskega programa. Raziskave javnega mnenja kažejo na izjemno visoko raven zaupanja v javne medije, BBC-jevim novicam zaupa kar 85 odstotkov ljudi, kar je več kot kateremukoli komercialnemu mediju."

Podobno kažejo tudi ankete za Slovenijo, programi Radia Slovenija so med koronakrizo občutno povečali poslušanost, prav tako je zrasla gledanost nacionalne televizije in obiskanost spletna portala MMC.. A kot ugotavlja BBC-jev dopisnik iz Ljubljane Guy De Launey, politike to v naših krajih sploh ne zanima: "Če pogledamo, kako delujejo javne radiotelevizije na področju nekdanje Jugoslavije, lahko opazimo rdečo nit, ki teče skozi vso regijo: vlade v katerikoli izmed držav skušajo vplivati na javne medije ali jih povsem nadzirati. V preteklem tednu so protestniki v Beogradu demonstrirali pred sedežem srbske javne televizije in trdili, da samo prenaša stališča vlade in ne objavlja poštenih in zaupanja vrednih informacij. Podobne dogodke smo lahko videli v vsej regiji. A če so pošteni - to se dogaja tudi drugod po Evropi in svetu. V Združenem kraljestvu vlada skuša razglasiti BBC za državno televizijo že najmanj od splošne stavke leta 1926. Po zadnjih volitvah, ki smo jih imeli decembra lani, se je BBC pripravljal na neposreden napad na svoje financiranje s strani vladajoče konservativne stranke zaradi načina, kako so poročali o nekaterih vidnih predstavnikih stranke. Dobivali so eksplicitne grožnje konservativcev, da bodo napadli njihove vire financiranja. Ta proces je med epidemijo razvodenel, saj je javna medijska hiša zelo jasno pokazala svoj pomen za družbo in vlada se trenutno ne želi spuščati v take bitke. Vsi pa bomo pozorno spremljali, kaj se bo zgodilo, ko oziroma če se koronavirusna kriza konča. V vladi so namreč še vedno ljudje, ki si želijo novega napada na javni medij, in nedvomno bodo ponovno poskušali, ko bodo ocenili, da je napočil pravi trenutek."

"Če pogledamo, kako delujejo javne radiotelevizije na področju nekdanje Jugoslavije, lahko opazimo rdečo nit, ki teče skozi vso regijo: vlade v katerikoli izmed držav skušajo vplivati na javne medije ali jih povsem nadzirati."

V zadnjih 20 letih so mediji doživeli velike spremembe. Ta čas je prinesel izginotje mnogih zaupanja vrednih virov novic. Posebej na lokalni ravni. »V teh istih 20 letih je vzpon družabnih omrežij dopustil popolnoma neregulirano širjenje informacij, velik del teh pa so napačne oziroma lažne informacije. Videli smo škandal s podjetjem Cambridge Analityca, ki nam je pokazal, kako je mogoče manipulirati s tako imenovanim "virom novic" na Facebooku, da se ljudem prikazujejo pristranske ali popolnoma lažne informacije. To je stvar, ki ne bi bila nikoli dovoljena ali celo mogoča v tradicionalnih medijih. Še vedno pa vlade skoraj ne kažejo interesa za reguliranje družabnih omrežij, čeprav imamo ogromno dokazov, da so vplivala na rezultate volitev ter celo pripomogla k genocidu v Mjanmaru. V takem okolju javnost potrebuje vire informacij, ki jim lahko zaupa. Javne radiotelevizije imajo torej priložnost, da to zaupanje obrnejo v svoj prid. To sta razkrili koronavirusna kriza in raven zaupanja javnosti v javne medije."

 

POSLUŠAJTE ŠE:

Luka Hvalc