Dopisnik RTV Slovenija iz Rima Janko Petrovec je med epidemijo koronavirusne bolezni ustvaril knjigo Karantena. Rim. Rim je bil tudi prestolnica prvega žarišča epidemije v Evropi. Osebne stiske avtor popisuje s humorjem, nesreče, ki prizadenejo druge, pa z globokim sočutjem. Dnevniki, eseji, potopis? Vsekakor dobra literatura z dvema obrazoma — z enim joče, z drugim se smeji.
Karantena nam je dala veliko časa. Najprej sem ga preganjal z maničnim čiščenjem stanovanja in balkona, potem sem pa enostavno sprejel to praznino. In ko sprejmeš praznino, ugotoviš, da imaš v sebi toliko neprežvečenih stvari.
V knjigi je na nekem mestu zapisal, da so korenine za drevesa, krila za ptice, on ima pa noge, zato mora hoditi, spoznal je tudi, da je najboljša izbira, da se stvarem enostavno prepusti in jih ne izbira.
Rim je zelo lep, ko je prazen. V primerjavi z Milanom, ki je strašljiv. Rim je poln energije, ki so jo ljudje prinesli od povsod, ta energija se je prilepila na zidove.
