V Sloveniji po padatkih Zveze društev gluhih in naglušnih ter Zveze društev slepih in slabovidnih prebiva približno 77.000 naglušnih, 500 ljudi s polževim vsadkom, 1500 gluhih in 10.000 ljudi s hujšo okvaro vida. Velike in bogate zahodnoevropske države za dostopnost in razvitejšo govorno tehnologijo namenjajo veliko več denarja. Kljub temu smo v Sloveniji v zadnjih letih dosegli velik in hiter napredek. Zaradi majhnega števila aktivnih govorcev slovenščine ni komercialnega interesa, da bi se tehnične rešitve za pomoč ljudem z invalidnostjo razvijale tudi v zasebnem sektorju. Zato je zagotavljanje razvoja dostopnosti z javnimi sredstvi na javni RTV za invalide, pa tudi za starejše in druge, izjemnega pomena, opozarja Tomislav Špilak, predsednik Programskega odbora za problematiko programskih vsebin za invalide na RTV.
Pomembno je, da se mediji dotaknejo tudi vsebin, vezanih na življenje invalidov, in družbi tako dajo signal, da tudi invalidi zmorejo
V Sloveniji po padatkih Zveze društev gluhih in naglušnih ter Zveze društev slepih in slabovidnih prebiva približno 77.000 naglušnih, 500 ljudi s polževim vsadkom, 1500 gluhih in 10.000 ljudi s hujšo okvaro vida. Velike in bogate zahodnoevropske države za dostopnost in razvitejšo govorno tehnologijo namenjajo veliko več denarja. Kljub temu smo v Sloveniji v zadnjih letih dosegli velik in hiter napredek. Zaradi majhnega števila aktivnih govorcev slovenščine ni komercialnega interesa, da bi se tehnične rešitve za pomoč ljudem z invalidnostjo razvijale tudi v zasebnem sektorju. Zato je zagotavljanje razvoja dostopnosti z javnimi sredstvi na javni RTV za invalide, pa tudi za starejše in druge, izjemnega pomena, opozarja Tomislav Špilak, predsednik Programskega odbora za problematiko programskih vsebin za invalide na RTV.
"To, da so informacije dostopne vsem, je dobro za celotno družbo. Gluhim so zdaj na voljo tolmačenje v slovenskem znakovnem jeziku in podnapisi, slepim zvočni podnapisi in zvočni opisi. RTV je v zadnjem času začela posredovati informacije v tehniki lahkega branja, kar je namenjeno ljudem, ki imajo težave pri branju."
Tako veliki finančni rezi, kot jih načrtuje predlagana zakonodaja, bi nedvomno prizadeli tudi vsebine, ki se nanašajo na invalide, in bi okrnili prilagoditve, ki jim jih omogoča javni servis.
"Če bi ustavili razvoj tehnik, ki invalidom omogočajo dostop do vsebin, bi to pomenilo, da bi bilo v prihodnosti njihovo spremljanje informacij oteženo in moteno. To ni skladno z veljavnimi slovenskimi pravnimi standardi, nenazadnje imamo vsi pravico do obveščenosti, do informacij. Prav je, da tistim, ki ne morejo dostopati do informacij, zagotovimo ustrezne tehnologije, ki jim to omogočajo."
Tomislav Špilak odločevalce poziva k resnejšemu premisleku, kaj lahko tako korenite spremembe, ki jih načrtujejo, pomenijo. Na položaj je treba gledati širše, še opozarja: "Sam nasprotujem predlaganim spremembam, zato predlagam trezen razmislek o spreminjanju zakonodaje na tem področju. Prehitri koraki tu niso rešitev. Ko se odločate, pomislite tudi na invalide. Nekaj je lahko kratkoročno videti stroškovno optimalno, na koncu pa je lahko zelo drago. Če RTV ne bo razvijala teh tehnologij, se tukaj sprašujem, kdo jih bo. Nekdo jih bo moral."
