Mediji

EBU svari: Stanje v Sloveniji je zelo skrb vzbujajoče

Intervju z Jeanom Philipom de Tenderjem, direktorjem za medije pri Evropski radiodifuzni zvezi EBU, o tem, kako spremljajo predlagane spremembe medijske zakonodaje v Sloveniji in kakšna je usoda javnih medijev

Jean+Philip+2011+3
Jean Philip De Tender, Media Director, EBU
foto: EBU

Jean Philip De Tender, zakaj so javni mediji v družbi ta hip tako pomembni? Zakaj se moramo boriti za njihov obstoj in neodvisnost?

"Javni medij je temeljni kamen demokracije, ker zagotavlja in omogoča neodvisne in zaupanja vredne vsebine. Kadar govorimo o javnih medijih, ne govorimo o komercializaciji, ampak o zavezanosti določenim vrednotam. Naj vam omenim predvsem dve, ki sta res pomembni, to sta univerzalnost in neodvisnost. S sledenjem univerzalnosti skuša javni medij doseči vsa občinstva, neodvisno od starosti, rase in spola, z zavezanostjo neodvisnosti pa se oddaljuje od kakršnegakoli komercialnega in političnega pritiska. Primerjajmo Evropo z Združenimi državami Amerike, kjer koncepta javnega medija skoraj ni. Prav v ZDA lahko vidimo opazen potop v totalno polariziranost družbe, vse teme se stapljajo le v belo ali črno, zgovoren primer tega je zelo pristransko poročanje televizijskih mrež Fox in CNN. V Evropi imamo zgodovinsko tradicijo javnih medijev z osnovnim namenom, da zagotovimo neodvisnost v poročanju."

Ravno v primeru teh velikih mrež, ki jih omenjate, se zgovorno kaže, kako se medijski trg konsolidira, drastično hitro spreminja, kako se vse skupaj zgošča v rokah le peščice medijskih velikanov. Kako se lahko javni servis v prihodnje temu sploh postavi po robu?

"Nadvse pomembno je, da ima posamezen javni medij dovolj sredstev, vir teh pa mora biti lokalen, torej mora temeljiti na posamezni državi oziroma regiji. To je edini način, da si zagotovimo tudi vnaprejšnje pokrivanje tematik, ki odsevajo lokalno stanje, stanje v določeni državi. V veliko državah poznamo primer posebne RTV naročnine, s katerimi ljudje sami pokrijejo stroške obratovanja javnega servisa in s tem zagotavljajo njegovo neodvisnost pri poročanju. A financiranje postaja vse bolj pomembno, pred tem si ne smemo zatiskati oči. Vse bolj opazen je namreč trend, kjer veliki igralci, kot so Facebook, Amazon, Google, Netflix, ki so ameriško orientirani in z izjemnimi vsotami denarja, vse bolj konkurirajo glavnim medijem v evropskih državah. V prihodnosti bodo le še dobro finančno podkrepljeni in neodvisni lokalni in nacionalni mediji ustrezno pokrivali teme, ki so pomembne in specifične za določeno območje in njene prebivalce.

Naj naveden primer Švice, kjer se javna RTV prav tako financira iz naročnine. Pred dnema letoma so se državljani na referendumu z veliko večino izrekli za nadaljevanje tovrstne podpore svojemu osrednjemu javnemu mediju. S tem so se zavzeli za nadaljnje ohranjanje in spodbujane njihove lokalne medijske ustvarjalnosti in vsebine. Pomembno je, da govorimo o neodvisnem javnem mediju. Razlika je namreč med javnim in državnim medijem. Pri slednjem se izvaja neposredno vladno poseganje v delovanje medija, kar vsekakor ni dober model, s tem se namreč ruši temeljno načelo neodvisnosti. O javnem mediju govorimo le v primeru, ko ta sredstva za delovanje dobiva s strani javnosti, lahko tudi države, a mora v tem primeru obstajati nekakšna pogodba, ki zagotavlja ustrezno raven financiranja, spoštovanje funkcije javnega medija in nedotakljivost njegovih osnovnih vrednot, kot so neodvisnost, univerzalnost, zanesljivost in kakovost."

Kakšen pa je vaš komentar na trenutno predlagane spremembe medijskih zakonov, ki so trenutno v javni razpravi v Sloveniji?

"Stanje v Sloveniji je zelo skrb vzbujajoče. EBU je skupaj z Evropsko zvezo novinarjev in Medijsko organizacijo jugovzhodne Evrope slovenskim oblastem poslala pismo, v katerem smo izrazili svojo skrb. Skrbita nas predvsem dve stvari: po eni strani javni mediji nimajo zadostnega financiranja, zato obstaja tveganje, da ne bodo več mogli izpolnjevati svojega poslanstva. Druga skrb pa je, da del denarja, namenjenega javnim medijem, vlagate v institucije, ki niso neodvisne in širijo sporočila vlade, zato so meje med neodvisnimi javnimi mediji in državno upravljanimi mediji vse bolj zabrisane. Spodbudno pa je videti, da se številni slovenski državljani izrekajo proti vladnim potezam. Videl sem pisma podpore, ki so jih poslali izpred stavbe javne radiotelevizije. Če povzamem, vse bolj smo zaskrbljeni zaradi situacije v Sloveniji, saj se bo kakovost in vrednost javnega servisa s tem okrnila, hkrati pa bodo več moči dobile komercialne postaje, ki si jih pogosto lastijo politiki. Posredno bodo vse večjo moč dobile tudi velike mednarodne korporacije. Zelo je pomembno, da ohranite neodvisnost javnega servisa, prav tako pomembno pa je zadostno financiranje in neodvisen nadzor, ne pa neposreden nadzor vlade nad odličnim delom, ki ga opravljate kot medij."

Če se to ne zgodi, kakšne spremembe lahko pričakujemo v prihodnjih letih. Kam nas te spremembe lahko pripeljejo?

"Naš največji strah je, da javni medij ne bo več neodvisen, saj bi vlada opredeljevala, kakšna sporočila medij pošilja v svet. To je tveganje, ki pomeni, da javni medij postane neposreden govorec vlade. Če pogledate zahodne elektronske medije, boste v njih našli nekakšen kitajski zid, ki ločuje financiranje in njihovo vlogo na eni strani in neposreden nadzor vlad na drugi strani. Prihajam iz Belgije, kjer obe javni televiziji financira vlada, nadzor nad njima pa je povsem neodvisen. Vlada nikoli neposredno ne posega v delo javne radiotelevizije. To je trend, ki ga opažamo v državah, kjer si nekaj političnih voditeljev prisvoji oblast in želi hkrati nadzorovati sporočila, ki jih širijo mediji. A to ni več demokracija. Zato trdimo, da so javne radiotelevizije temeljni kamen demokracije, ob pogoju, da so zadostno financirane in ostajajo neodvisne."

Kakšna je potem idealna vloga politike pri upravljanju z javnimi mediji?

"Odgovoril vam bom s primerom BBC-ja. Britansko javno medijsko hišo financira vlada in denar, zbran od licenc. Podpisali so listino, ki je nekakšna pogodba, v kateri so opredelili dolgoročne strateške cilje, kot sta, denimo, digitalizacija in doseganje mlajših občinstev. Vlada nima nikoli neposrednega nadzora nad delovanjem. Delo BBC-ja nadzorujejo komisije, ki ocenjujejo skladnost s strateškimi listinami, nikoli pa ni neposrednega poseganja s strani predsednika vlade ali ministrov v vsakodnevno delovanje in odločitve medija. Če financiranje postane neposredno odvisno od predsednika ali vlade, ki lahko pogojuje financiranje z izvedbo takih ali drugačnih usmeritev, potem so to neposredni vplivi in medij ni več neodvisen."

Kako se je javni sektor v Evropi preoblikoval v zadnjih 20. letih, ko so na pohodu številne tehnološke novosti in se je način komuniciranja drastično spremenil?

"Mislim, da javni mediji še nikoli niso bili pomembnejši. Za to je več razlogov. Prvi so velike mednarodne institucije, kakršen je ameriški Netflix, ki je dostopen po vsem svetu in nadzoruje ponudbo vsebin, ki nikoli niso lokalne. Hkrati je pomembno tudi to, da morajo javni mediji doseči vsakogar. Danes je precej težje doseči mlajša občinstva, a javne radiotelevizije so v to, da bi jih dosegle čim več, vložile veliko energije. Vzdušje v svetu je vse bolj razdeljeno in polarizirano, stvari postajajo črno-bele, zato potrebujemo javne medije, ki o dogodkih v svetu poročajo neodvisno. Dobro je videti, kako velik doseg ima slovenska javna RTV, in jasno je, da občinstvo še vedno želi, da javni medij še naprej obstaja in jim prinaša lokalne vsebine, ki jim lahko zaupajo."

POSLUŠAJTE ŠE: