Reportaža

Avstrijci so bolj razglašali, kaj vse bodo naredili, a na nekatere podporne svežnje čakajo še zdaj

Kako se naši severni zamejci na avstrijskem Koroškem spoprijemajo s koronakrizo, kdo jo je najhuje občutil in kako močno je zaprta meja vplivala na ljudi z obeh strani tako na osebnem kot tudi na poslovnem področju

Celovec
Celovec
foto: Srdjan Zivulovic/Bobo

Skoraj vse prvo desetletje samostojnosti Slovenija ni točno vedela, kaj in kako naj si pomaga z gospodarstveniki slovenskega rodu onkraj meja matične države in ali bi lahko vzpostavila z zamejci poleg kulturnih tudi bogate poslovne stike. Ko je po našem vstopu v Evropsko unijo pretok ljudi, kapitala in storitev končno začel dobivati krila, pa nas je vse najprej presekala gospodarska kriza, kmalu po izvitju iz nje pa še epidemija.

Nekatera podjetja so letošnjo krizo preživela dobro, druga pa so prišla v težave, saj so se po tem, ko mesec ali dva niso dobila prihodkov, začela spraševati, kako naprej, gospodarsko sliko na avstrijskem Koroškem orisuje Feliks Wieser, podpredsednik Slovenske gospodarske zveze. Politiki so delali napake pri sprejemanju ukrepov, saj nimajo izkušenj s takšnim kriznim upravljanjem, hkrati pa so se vedli, kot da vse razumejo. Najbolje je krizo preneslo gradbeništvo: "Če ima nekdo v strehi luknjo, jo je treba popraviti, tudi če je epidemija," pojasnjuje krovec Robert Hedenik.

"V Avstriji so ocenili, da bodo za skrajšan delovni čas potrebovali do 12 milijard evrov, počrpali pa so majhen delež, približno 2,5 milijardi. Če primerjamo ukrepe v Sloveniji in Avstriji, so se sprva zdele avstrijske številke zelo visoke, nerealistična s slovenskega vidika, kar pa je dejansko počrpano, je tudi v Avstriji bistveno bolj realistično. Avstrijci smo bolj razglašali, kaj vse bomo naredili, na določene podporne svežnje pa čakamo še danes." – Andrej Hren, tajnik Slovenske gospodarske zveze

Najbolj prizadeta panoga je tudi v Avstriji turizem. Skoraj 80 odstotkov zaposlenih v tej panogi so morali ali odpustiti ali jim skrajšati delovni čas, samo sedem odstotkov  jih je delalo ves čas. Hoteli so bili zaprti ves čas krize, bolje so jo odnesli gostinci, ki so prilagodili svoje storitve.

"Avstrija ni uvedla bonov. Dolgo časa smo imeli zaprte meje na jugu in s tem je zvezna vlada pričakovala, da bo Avstrijec ostal v Avstriji. Ne moreš zapreti meja in reči ljudem, da zdaj pa ne bodo šli nikamor. Ali sploh ne gredo na dopust ali pa zdaj vseeno grejo na Hrvaško, v Italijo ali Slovenijo." – Ludwig Druml, hotel iz Bistrice na Zilji

Avstrija je sicer po zaslužku na prebivalca od turizma druga na svetu, njen turistični prihodek znaša 2700 evrov na prebivalca. Za primerjavo, slovenski je skoraj polovico manjši.