Ničkolikokrat je slovenska javnost, ne le športna, in tudi velik del pokroviteljev, precej krivičen do tistih, ki niso čisto na vrhu

Še nedolgo nazaj smo tudi za naše kolesarje v svetovni seriji večkrat slišali, da so tam le za pomočnike. Pa čeprav jih je bilo v najboljšem obdobju med elito kar 13. Zdaj jih je devet, dva med temi sta v najboljši deseterici, eden že več kot pol leta na vrhu svetovne lestvice. Zdaj je poznavalcev tega športa veliko in skoraj vsak bi bil rad zraven, in sicer prav tam, kjer se peljeta Primož Roglič ali Tadej Pogačar. Že tretji naš na omenjeni lestvici, Matej Mohorič, je tako ali tako za večino ubral napačno pot in kaj takega, kot smo mu pripisovali, naj ne bi nikoli dosegel.

Kaj potem reči za kolesarje, ki so bili tretjo sredo zapored na ovalu v Kranju. Tam so bili tisti, ki so že okusili trd kruh najvišjega razreda, hkrati pa tisti, ki se na kaj takega še pripravljajo in jim morda to tudi nikdar ne bo dano.

Če ne bo kakšnih večjih presenečenj s številom okuženih, kot denimo v petek, potem bo očitno kolesarski svet zagnala prav Slovenija. Čez slaba dva tedna bo začetek v Komendi s kriterijem Tadeja Pogačarja, v nedeljo, čez dva tedna, bo v predvidenem terminu državno prvenstvo. Ne v Lenartu, pač pa v Cerkljah na Gorenjskem. Zadnjo junijsko nedeljo pa bo še vožnja na čas z Bleda do Rudnega polja na Pokljuki.

Dare Rupar