Frekvenca X

Internet za vse

Pogosto se zdi, kot da je vsepovsod. V resnici pa brez interneta po dostopnih pogojih živi kar 2,3 milijarde ljudi po vsem svetu

zemlja internet
foto: TheDigitalArtist&Pixabay

Prihodnost ne prinaša le svežih tehničnih izzivov, ampak odpira tudi številna nova moralna vprašanja. V Frekvenci X se zato sprašujemo, kaj nam v resnici omogoča internetni dostop in kako bi lahko do spleta dostopali vsi. So res rešitev globalni projekti ali je potrebna tudi napredna državna zakonodaja?

 “Povezava s spletom ni namenjena le kratkočasenju, ampak je nujna za uveljavljanje naših pravic.” − dr. Merten Reglitz, filozof

Dr. Merten Reglitz, ki je zaposlen na oddelku za filozofijo univerze v Birminghamu, se ukvarja z etiko in človekovimi pravicami. Je eden prvih filozofov, ki so ugriznili v kislo digitalno jabolko pravice do internetnega dostopa, in pravi, da je ta nujen za uveljavljanje naših preostalih pravic in aktivno delovanje v družbi.

“Po petih, šestih tednih šolanja na daljavo se je celotna družba ozavestila, da mogoče otrok ne sodeluje zato, ker nima računalnika, ker nima dostopa do interneta.” − mag. Jožica Frigelj, profesorica razrednega pouka

Pandemija koronavirusne bolezni nas je opomnila na pomembnost internetnega dostopa. V tednih razdruževanja je namreč ta povezava postala glavna vez s prijatelji, delovnimi mesti in učilnicami. Za večino samoumevna orodja pa niso vsem na voljo v enaki meri, pravi profesorica razrednega pouka in aktivna članica civilne iniciative Kakšno šolo hočemo, magistrica Jožica Frigelj.

Spletni umetnik Igor Štromajer razmisleku dodaja še vidik svobode, ki se ponekod na komercialnih omrežjih zelo omejuje. Rešitev vidi v več vzporednih alternativnih internetih.

“Če si predstavljam prihodnost, upam, da bo obstajalo več paralelnih internetov.” Igor Štromajer, spletni umetnik