Več glasbenih organizacij in festivalov na Vlado Republike Slovenije je že pred časom naslovilo poziv k izredni in trajnostni podpori za zaščito glasbenega sektorja, odgovora še ni prejelo. Zaradi preveč neznank in negotovega položaja je zato v ponedeljek na pristojne institucije Gospodarsko interesno združenje koncertnih organizatorjev Slovenije naslovilo predloge ukrepov za odpravo posledic prepovedi izvajanja javnih prireditev.
"Javne prireditve so bile prve prepovedane in bodo tudi zadnje, ki bodo dovoljene."
Več glasbenih organizacij in festivalov na Vlado Republike Slovenije je že pred časom naslovilo poziv k izredni in trajnostni podpori za zaščito glasbenega sektorja, odgovora še ni prejelo. Zaradi preveč neznank in negotovega položaja je zato v ponedeljek na pristojne institucije Gospodarsko interesno združenje koncertnih organizatorjev Slovenije naslovilo predloge ukrepov za odpravo posledic prepovedi izvajanja javnih prireditev.
“Glavni problem je v tem, da ne moremo opravljati svoje dejavnosti in da prepoved ni časovno omejena. Zaradi tega nimamo prihodkov in če se bo to nadaljevalo v daljšem časovnem obdobju, bo resno ogrožen obstoj ne samo organizatorjev koncertov, ampak tudi glasbenikov, ponudnikov opreme, scenskih delavcev, tonskih tehnikov in tehnikov luči itn. Prav tako ne moremo načrtovati koncertov, saj ne vemo, v kateri termin naj jih umestimo. Neznani so tudi pogoji delovanja v prihodnosti, kateri stroški se bodo povečali, ali bomo morali upoštevati kakšne ukrepe, zaradi katerih bomo imeli dodatne stroške, dejansko ne moremo narediti stroškovnika za koncerte v letu 2021, je preveč neznank.” – Gospodarsko interesno združenje koncertnih organizatorjev Slovenije
Več kot 40 krovnih združenj, ki skupaj zastopa več kot sto tisoč kulturnic in kulturnikov ter več kot tisoč organizacij, je na vlado naslavilo skupen apel.
“Kriza za kulturo ni kriza treh mesecev, ampak bo trajala bistveno dlje. Bili smo eni prvih, kot kaže, bomo eni zadnjih, ki bomo spet odprli svoja prizorišča in začeli izvajati vsebine. Ta hip pogrešamo jasna navodila in jasne smernice, kako se lahko vedemo do svojih programskih vsebin, do katerih imamo odgovornosti, kot tudi do prostorov, ki jih upravljamo. Želeli bi si, da se začnejo pisati protokoli, znotraj katerih se bomo znašli, in začeli izvajati svoje vsebine. Nenazadnje želimo opravljati svoje delo, kot si ga želi opravljati vsak drug.” – Inga Remeta
