Koronavirus je naša življenja postavil na glavo, zaradi pandemije se je ustavil tudi letalski promet.
Koliko letalskih družb bo preživelo to hudo krizo? Številne države rešujejo svoje nacionalne prevoznike, ker se zavedajo, da jih potrebujejo. Marsikdo se je v teh mesecih spomnil tudi na Adrio Airways, ki so jo prizemljili septembra lani. Kaj bi bilo, če bi še imela krila, če bi še letela? Adria bi vozila domov rojake, ki so obtičali v tujini, poskrbela bi tudi za prevoze zaščitne opreme, ki smo jo nujno potrebovali … Zdaj, ko se odpirajo letališča, ne bi gledali v nebo in se spraševali, katera družba se bo milostno odločila za vzpostavitev letalske povezave s Slovenijo. Odvisni smo od drugih, za kar se lahko zahvalimo številnim odločevalcem, oblastnikom, upravam, lobistom, ki so vlekli štrene v ospredju in iz ozadja … in tako počasi zapečatili usodo Adrie Airways.
Naše Adrie ne smemo pozabiti, preveč pomembna je bila za Slovenijo, zato bomo nanizali še nekaj epizod podkasta, v katerem se spominjamo, kako je Adria vzletela, letela in trdo pristala. Adria4ever!
Zakaj smo tako zelo zaupali pilotkam in pilotom Adrie Airways?
Odgovor je preprost. Ker so obvladali svoj posel. Večina je imela diplomo Fakultete za strojništvo, saj je bil to dolga leta obvezni pogoj, končali so letalsko šolo in številna izobraževanja, imeli so bogate izkušnje, nenehno so izpopolnjevali svoje znanje … Bili so svetovljanski, gospe in gospodje v žlahtnem pomenu te besede.
Kapitan inštruktor Iztok Kavčič je gost 19. epizode serije Adria4ever. Na Adrio Airways je prišel leta 1986, k srcu pa mu je najbolj priraslo Airbusovo letalo A320.
”Trideset let sva bila skupaj, letalo je zelo dobro, udobno za pilota, za potnike, to je varno in moderno letalo.”
Kako komentira žalostni konec Adrie Airways?
”Jezen sem. Zelo sem jezen.”
Iztok Kavčič pripoveduje o svoji ljubezni do letenja, kako so se piloti izobraževali, napredovali, kaj se mu je dogajalo v vseh teh letih. Med vzletom letala oziroma zaletom po stezi pa je doživel celo odpoved motorja …
