Z Janezom Bončino – Benčem se pogovarjamo o njegovih spominih na glasbene nosilce: od radia Luksemburg do pretočnih storitev. “Glavna informacija in moja največja ljubezen je še vedno radio. Prvi je bil Radio Luksemburg. Bili smo kot eni lovci, če ti je nekaj všečnega padlo v uho, si presedel noči ob radiu in čakal na refren za refrenom.”

Janez Bončina - Benč komentira razvoj glasbenih nosilcev. Spominja se, kako je Ljubljana prvič slišala Hendrixa: "Kaj je to? Skočili smo vznak: kaj je to, kitara, vlak, kdo to igra?"

Z Janezom Bončino – Benčem se pogovarjamo o njegovih spominih na glasbene nosilce: od radia Luksemburg do pretočnih storitev.

“Glavna informacija in moja največja ljubezen je še vedno radio. Prvi je bil Radio Luksemburg. Bili smo kot neki lovci, ko ti je nekaj všečnega padlo v uho, si presedel noči ob radiu in čakal na refren za refrenom.”

Benč se spominja, kako je Ljubljana prvič slišala Jimija Hendrixa: “To je bil zvočni pretres. Nad Figovcem je živel neki pomorščak, ki je potoval po svetu. Zmeraj je imel odprto okno, muziko je navil na ves glas. Takrat smo vsi utihnili. Kaj je to? Skočili smo vznak: kaj je to, kitara, vlak, kdo to igra?”

Miha Šalehar