Tečajnica

Borzni padec je (tudi) posledica odzivov na pandemijo

Kakšne posledice bo pandemija novega koronavirusa pustila v gospodarstvu, kaj se dogaja in se še bo dogajalo z borzami?

Kruno Abramovič
Kruno Abramovič
foto: osebni arhiv

Gospodarstvo evrskega območja se bo v letu 2020 skrčilo za 5,5 odstotka, prihodnje leto pa bo BDP okreval za 4,3 odstotka, kaže povprečje napovedi ekonomskih analitikov, ki jih je v najnovejši raziskavi anketirala Evropska centralna banka.

Rok Kužel in Marja Milič sta v prvo postkarantensko Tečajnico povabila Kruna Abramoviča, predsednika uprave NLB Skladi, ki svetovnemu gospodarstvu napoveduje okrevanje v obliki črke V. To pomeni, da bo kriza globoka, okrevanje pa relativno hitro.

“O tem, zakaj so se države februarja še odločale o ukrepih, marca pa sprejele zelo striktne ukrepe, se bodo pisali doktorati. Gospodarska kriza je posledica (tudi) odziva držav na pandemijo.” – Kruno Abramovič

Tudi sodeč po anketi, ki jo je izvedla ECB, bo prihodnje leto zaradi odboja po letošnji recesiji pričakovana rast višja. Namesto 1,2 odstotka naj bi dosegla 4,3 odstotka, evrsko območje pa tako v enem letu še ne bo nadoknadilo izgubljenega. Leta 2022 naj bi se rast umirila na 1,7 odstotka.

“Borzni padci so se seveda zgodili, a dve tretjini padca smo že nadoknadili.” – Kruno Abramovič

“Zaupanje ljudi v evro je danes bistveno večje kot ob prejšnji krizi. V dolžniški krizi so ljudje masovno pobirali denar iz bank, danes tega ni.” – Marja Milič, odgovorna urednica Mojih financ