Dr. Mojca Matičič, vodja Klicnega centra za informacije o koronavirusu ☎️ 080 14 04.

Odločitve, ali starostnika iz doma odpeljati v domačo oskrbo, ne sprejemajte brez posveta z zdravnikom. Vse več je osamljenosti in psihičnih težav, objavljamo telefonske številke za pomoč.

 

Kot pediatrična medicina ni le medicina za pomanjšane odrasle, tudi starostnikov ne moremo zdraviti enako kot mlade, in sicer zdrave ljudi. Gre za posebno vejo medicine, geriatrijo, ki se ukvarja z izboljšanjem funkcionalnega stanja in zdravljenjem starejše populacije. “Po 50. ali 60. letu starosti namreč imunski odziv začne pešati (strokovni izraz za to je imunosenescenca – staranje imunskega odziva). Če so temu stanju pridružene še kronične bolezni, kot so visok tlak, bolezni srca in ožilja, sladkorna bolezen, kronične pljučne bolezni, je jasno, da bo odziv na okužbo drugačen. Že v časih brez korone na infekcijski kliniki sprejemamo veliko starostnikov z okužbami in po vsaki taki težji preboleli okužbi, npr. pljučnici ali gripi, opažamo, kako lahko tudi trajno odvzame stopničko na stopnji vitalnosti in biološke sposobnosti, kar seveda vpliva na človekovi samostojnost in kakovosti življenja. Nekateri niso več pokretni, nekateri imajo mentalne težave, nekateri potrebujejo stalno dodajanje kisika. Okužba je lahko za takega človeka res zelo nevarna,” pojasnjuje infektologinja dr. Mojca Matičič. In če temu dodamo še novi virus?

Star imunski sistem in novi virus

Edina večja raziskava prihaja iz Kitajske, tam so pregledali 44.000 okuženih. Povprečna smrtnost med njimi je bila 3,5-odstotna. Med vsemi okuženimi je bilo 12 odstotkov starejših od 70 let. Med starejšimi od 80 let je bila umrljivost 15-odstotna, v starosti med 70 in 80 let pa osemodstotna. To je jasen dokaz, da so starejši bistveno ranljivejši za okužbo s koronavirusom. Podatki iz Slovenije so podobni, do včeraj je bilo med okuženimi 16 odstotkov starostnikov iz domov za starejše občane. Zato je narejen akcijski načrt za starostnike, ne samo za tiste v domovih,” pojasnjuje dr. Mojca Matičič, infektologinja in vodja klicnega centra za informacije o koronavirusu.

Številni, ki imajo svoje bližnje v teh domovih, so zato v dvomih, ali bi jih morda začasno vzeli v domačo oskrbo? “To je zelo težko vprašanje, ki zahteva zelo individualne odločitve. Starejši so navajeni na neko okolje, ki je zanje zelo pomembno. Vsaka sprememba okolja je zanje lahko velik stres, ta pa vpliva tudi na njihov imunski sistem. Zato mora najprej vsak posameznik res dobro premisliti, ali je starostnika sposoben prevzeti na dom in zanj skrbeti? Domačnost in ljubezen vsekakor da, kaj pa zelo pomembno zdravstveno oskrbo? To so zelo težke odločitve! Pred njimi je zato nujen pogovor z zdravnikom, ki starostnika pozna, da najprej skupaj preučite možnosti in ocenite, ali je preselitev v domačo oskrbo za starostnika res ustrezna.

Ob tem je pomembno tudi obvestilo pristojnega ministrstva, da starostnikov, ki jih bodo svojci odpeljali v domačo oskrbo, praviloma v dom ne bodo mogli vrniti pred koncem epidemije. Kar je prav tako pomemben vidik razmisleka o tem, kaj bi preselitev domov pomenila za vse vpletene.

Tesnobo lahko lajšajo pogovori in telefonska psihološka podpora

V klicnem centru za informacije o koronavirusu, ki deluje na številki 080 14 04, opažajo, da ljudje upoštevajo varnostne ukrepe, se pa povečujejo duševne stiske, vse več je klicev, pri katerih ljudje bolj potrebujejo pomiritev in ne toliko informacije: zato opozarjajo, da je socialni stik, ne glede na to, prek katere aplikacije ali naprave poteka, v tem času neizmerno pomemben.

Najslabše je, da se zapremo vase, da tesnobo prevajamo v razdražljivost, celo agresivnost. Zato je zelo pomembno, da se pogovarjamo in da vsak dan pri sebi naredimo plan dejavnosti, ki se ga držimo in ki daje dnevom neki smiseln ritem. Vsem, ki jih huda tesnoba že duši in paralizira, svetujejo, naj poiščejo pomoč. Ta je tudi v času številnih omejitev vseskozi dosegljiva. Več kot 40 zdravstvenih domov namreč omogoča brezplačne svetovalne linije za psihološko svetovanje, podporo pa ponujajo številne nevladne organizacije. Vse telefonske številke in povezave so zbrane tukaj.

Jana Vidic, Tadej Košmrlj