Kje pa vas čevelj žuli

Velenje v strahu pred socialno stisko

V Gorenju so napovedali odpuščanja. Kaj pravijo delavci, sindikalisti, na zavodu za zaposlovanje, v mestu?

20200504_123647_HDR
Titov trg v Velenju.
foto: Matevž Polajnar

V Gorenju so odpuščali že v obdobju gospodarske rasti, poudarja predsednica sindikalne podružnice gospodinjski aparati Jasminka Nedić:

“Res smo se trudili z mehkimi metodami odpuščanja, kot so upokojitve in premestitve, vendar mislim, da je na cesti vseeno končalo 600, 700 ljudi. Veseli nas, da si jih je takrat večina uspešno našla novo delo.”

Razmere na trgu dela pa so danes drugačne. Konec aprila je bilo v območni službi Velenje registriranih 5719 brezposelnih ljudi, kar je 25 odstotkov več registriranih brezposelnih kot aprila lani. Samo v primerjavi z letošnjim marcem se je registrirana brezposelnost zvišala za 624 ljudi oziroma za 12,2 odstotka, so sporočili iz Zavoda za zaposlovanje Velenje. Nelagodno razpoloženje čutijo tudi prebivalci četrtega največjega mesta in delavci v Gorenju, zelo zaskrbljeni pa so tudi v sindikatu. “Mislim, da bo v Velenju nastala socialna stiska za veliko število ljudi,” pravi Jasminka Nedić.

“V celotnem sistemu Gorenja je bilo ob prihodu Hisensa pred dvema letoma zaposlenih 11.061 ljudi, če se bodo uresničile najbolj črne napovedi, pa nas bo na koncu leta 7100.” – predsednik konference Skei Gorenje Žan Zeba

Zanimivo je to, da se z napovedmi odpuščanja tako zelo hiti, pravi Zeba, saj naj bi bili ukrepi vlade za blaženje posledic krize ugodni. Iz podjetja so sporočili, da so za obdobje od 13. marca do 31. maja upravičeni do skupne državne pomoči v višini 5,2 milijona evrov, kar ne bi nadomestilo napovedane 41-milijonske izgube za enako obdobje.

“Njihove odločitve se iz dneva v dan spreminjajo. Resno me zanima, zakaj sami ne stopijo pred medije in jasno in glasno povedo, poglejte, podjetje je v takem in takem položaju, odpustili bomo takšno število ljudi zato, ker želimo doseči to in to.” – Jasminka Nedić

V sindikatu jih zelo moti tudi odnos države, ki je od delništva v podjetju odstopila brez kakršne koli zahteve do novih lastnikov. Veliko težavo sindikati vidijo tudi v pomanjkanju dialoga z novimi lastniki, vendar so delavci na težave opozarjali že pred prodajo.

“Kakovost je padla že pred tem. Preveč smo se ukvarjali sami s seboj, z reorganizacijo in premalo s tistim, kar je pomembno, s sestavljanjem kakovostnih gospodinjskih aparatov.”

Ta hip je v Gorenju še približno od 100 do 200 agencijskih delavcev, za katere so na zadnjem svetu delavcev povedali, da jim v luči krize ne bodo podaljšali pogodbe.

“Pri tako nepredvidljivem trgu se čez dva meseca lahko pojavijo naročila. Takrat pa, so nam odgovorili v upravi, ne bo problem, saj če bomo odpustili redno zaposlene, bomo znova lahko zaposlili agencijske delavce. In to je tisto, česar nas je najbolj strah, da si želi novi lastnik imeti čim večje število agencijskih delavcev, do katerih ne bo imel obveznosti, kot jih ima do stalno zaposlenih.”