Šport 202

Šport bo moral krizo prebroditi predvsem z iznajdljivostjo

Športni akterji bi radi več javnega denarja za prebroditev krize. Pristojno ministrstvo odgovarja, da bo šport reševalo samo iz najhujšega primeža krize

tartan-track-2678544_1920
foto: Pixabay

Njegovo veličanstvo nogomet je vnovič zavzelo prevladujočo vlogo v športnem svetu in bo v naslednjih tednih oral ledino pri vračanju športnih preizkušenj v naš vsakdan. Seveda so prve lige po evropskih državah, tudi pri nas, samo vrh ledene gore. Nogomet oziroma šport v celoti je pretresen do korenin. Nogometne, košarkarske, rokometne, odbojkarske šole so morale zamrzniti dejavnost, nižjeligaši v vseh športih so začasno ugasnili svoj pogon, tisti iz višjih lig, ki izplačujejo plače zaposlenim, so morali osebje poslati na čakanje, z igralci pa sprejemati sporazume o zmanjšanju plač in prekinitvah pogodb.

Pred začetkom pandemije si nihče ni mislil, da lahko samo dva meseca mirovanja zamajeta šport do temeljev.

Tudi če pustimo ob strani nacionalni naboj, ki nam ga prinašajo uspehi slovenskih športnikov, bo treba prihodnje mesece vložiti veliko naporov, pa tudi denarja, da slovenski šport na klubski in panožni ravni obstane tak, kakršnega ga poznamo, saj šport ni osamelec na ekonomskem področju, pač pa je močno vpet v druge pore gospodarstva.

Šport je resnično gospodarska panoga, ki ga bo ta položaj prizadel podobno kot turizem ali recimo glasbeno industrijo. Dejstvo je, da verjetno do konca leta na športnih dogodkih ne bo dovoljenih gledalcev. Pa ne samo zaradi nakupov vstopnic, gre za celotno industrijo okrog prisotnosti na samih dogodkih, prodaja hrane, pijače in navijaških artiklov. Morda vse to pri nas ni tako zelo razvito, a je pogoj za prisotnost sponzorjev, ki želijo biti prisotni na dogodkih, kjer se zbira veliko navijačev. Ko se govori, kaj vse bo naredila država za pomoč, se športa tako rekoč ne omeni.” – Tomaž Ambrožič, direktor agencije Sport Media Focus

Ministrica za izobraževanje, znanost in šport Simona Kustec poudarja, da je bil šport zajet v vseh dozdajšnjih svežnjih vladnih ukrepov.

Študije, ki so jih pred leti preučevali tudi v državnem zboru, so pokazale, da je Slovenija med evropskimi državami povsem na dnu po odstotku javnih sredstev, vloženih v šport. Prevladujejo zasebna sredstva tako pri pokroviteljstvih na ravni vrhunskega športa kot pri zasebnih ali družinskih vložkih na lokalni ravni.