Vsi študenti ne uživajo v 'hotelu mama'. Kako (pre)živijo? Študentski domovi, fakultete in avtobusi so zaprli svoja vrata, za marsikoga se je zaprl tudi dotok denarja.

Študenti opozarjajo, da so v nezavidljivem in negotovem položaju, tako v bivanjskem, finančnem kot študijskem oziru: “Nihče ne vpraša, kako se počutimo, kako to doživljamo. Ker je samoumevno, mi smo mladi, mi moramo to vreči čez levo ramo in iti naprej.”

Nekateri so zaradi ukrepov pri zajezitvi koronavirusa čez noč ostali brez študentske sobe ali študentskega dela. Šestindvajsetletna študentka opozarja, da so rizična skupina zlasti tisti, ki se preživljajo sami, brez pomoči staršev.

“Ta virus je s seboj prinesel veliko virusov. Veliko nestrpnosti. Koga je treba eliminirati, kdo je tisti, ki nam odžira stvari. To smo študenti, kot po navadi. Včasih si ljudje ne znajo predstavljati, kako je, ko živiš iz rok v usta. In srečen si, če delaš več, ker veš, da boš plačal zneske na položnicah, kupil hlače, dal v sklad za počitnice. Odvisno, iz kakšne družine izhajaš, tudi doma pride prav pomoč. Imaš brata, sestro …”

 

Dvaindvajsetletna študentka mikrobiologije pripoveduje, da so študenti v stiski. “Ko nekdo jasno in glasno to tudi pove, se zgodi učinek domin. Bi bila pa vesela, če bi se na fakulteti na spletnih predavanjih o tem pogovorili ali organizirali spletno druženje. Starši živijo v finančni negotovosti, mi pa poleg tega ne vemo, kako bomo nadaljevali svoje izobraževanje.”

Tea Jarc, predsednica sindikata Mladi plus, pojasnjuje, da je v kriznih razmerah največkrat spregledana prav mlada generacija.

“Moramo se zavedati, da so tudi oni ustvarjali gospodarsko rast, da so študenti tisti, ki držijo pokonci veliko sektorjev: gostinstvo, turizem, trgovino. Ne smemo jih spregledati.” 

 

Na sindikatu Mladi plus so vladi in pristojnim organom predlagali, naj tistim, ki se bodo izkazali za upravičene, dodelijo finančno pomoč v višini 80 odstotkov minimalne plače. Svoj predlog pa so na vlado naslovili tudi pri Študentski organizaciji Slovenije. Predlagajo, da se za dijake in študente izračuna povprečni mesečni bruto prihodek v zadnjih 12 mesecih. Na podlagi tega izračuna pa se dijakom in študentom nameni mesečno nadomestilo za izpad dohodkov v enaki višini, kot to velja za zaposlene po pogodbi o zaposlitvi, to je 80 odstotkov povprečnega mesečnega prihodka v zadnjih 12 mesecih.

Uršula Zaletelj