V času epidemije koronavirusa, ki se hitro prenaša med ljudmi in lahko na nekaterih površinah preživi tudi do tri dni, so zelo na udaru javna prevozna sredstva kot potencialno žarišče za nove okužbe. Z Ljubljanskega potniškega prometa so sporočili, da bo na vseh linijah veljal zimski počitniški vozni red, avtobuse pa bodo redno tudi dezinfecirali. Podobne ukrepe so sprejeli tudi drugi prevozniki. A ker smo v preteklih letih veliko govorili o novih oblikah mobilnosti, o souporabi avtomobilov, koles in skirojev, se moramo vprašati, kako tudi te drugačne oblike premikanja delujejo v času pandemije. Razmišlja opazovalec mobilnosti Andrej Brglez.
Izbruh nove bolezni nas lahko prisili tudi k razmisleku o majavosti temeljev novih oblik premikanja in potovanja, ki očitno niso imune na težave, s katerimi se spopadajo tradicionalna prevozna sredstva
“Jadrali smo na valu, da bo jutri vse drugače, internet bo rešil mobilnostne težave, z aplikacijami se bomo drugače povezovali. Zdaj pa smo spoznali krhkost takšnega sistema.” – Andrej Brglez
V času epidemije koronavirusa, ki se hitro prenaša med ljudmi in lahko na nekaterih površinah preživi tudi do tri dni, so zelo na udaru javna prevozna sredstva kot potencialno žarišče za nove okužbe. Z Ljubljanskega potniškega prometa so sporočili, da bo od ponedeljka na vseh linijah, tako mestnih kot medkrajevnih, veljal zimski počitniški vozni red, avtobuse pa bodo redno tudi dezinfecirali. Podobne ukrepe so sprejeli tudi drugi prevozniki. A ker smo v preteklih letih veliko govorili o novih oblikah mobilnosti, o souporabi avtomobilov, koles in skirojev, se moramo vprašati, kako tudi te drugačne oblike premikanja delujejo v času pandemije.
“Vlaki so pod vprašajem, avtobusi so pod vprašajem, vsi so šli takoj v avtomobile. Na javnem prevozu so le še ljudje, ki niso mogli nazaj v avto. Šli smo nazaj na avto, ki je zaznamoval zadnjih 100 let mobilnosti. Pred virusom pa smo bili na poti nove mobilnosti.”
