Katja Mravlje in Dušanka Prelc Premate o delu posadk Adrie Airways.
Oddelek kabinskega osebja Adrie Airways je vodila Dušanka Prelc Premate, ki je bila tudi stevardesa in inštruktorica kabinskega osebja. Na Adrio je prišla pred dobrimi tridesetimi leti, ko je še študirala na ekonomski fakulteti. Prijavila se je na razpis za stevardese in stevarde. Urejeni, srčni, komunikativni kandidatke in kandidati primernega videza so opravili preizkušnjo iz angleškega jezika, zahtevano je bilo aktivno znanje angleščine, znanje drugih jezikov pa zaželeno. Potem je sledilo izobraževanje, na katerega so bili v Adrii zelo ponosni, je povedala Dušanka Prelc Premate.
”Člani kabinskega osebja Adrie Airways so bili vedno zelo izobraženi, govorili so tuje jezike, znali so delati v timu. Moraš se zavedati, da je to služba in ne družba. Naši ljudje so delali zelo profesionalno. ”
Napake priznamo, da se ne bi ponovile
Pri svojem delu so se srečevali z najrazličnejšimi potniki in s številnimi izzivi.
”Vsakodnevni izziv je čisto običajen človek, saj ima vsak kakšne posebne potrebe. Pri stalnih potnikih pa smo že vedeli, kakšne so njihove želje.”
V letalstvu brez težav govorijo o težavah. In o napakah.
”Napake beležimo in priznamo zato, da se ne bi več ponavljale. V Adrii smo dobro razčiščevali težave.”
Postavim retorično vprašanje, zakaj po modelu priznavanja napak niso delali tudi lastniki in uprave Adrie, ob katerem se nasmehneva. Bolj kislo, seveda.
”Ko smo odhajali iz Adrie, mi je bilo zelo hudo. Boli me, ker bodo naši strokovnjaki odšli, ker se bo to znanje izgubilo …”
Oddelek, ki ga je vodila Dušanka Prelc Premate, je bil eden izmed največjih v Adrii Airways.
”Približno 200 ljudi je bilo v tem oddelku, tudi kolegice in kolegi na Kosovu, v Luganu, slednje smo podedovali od letalske družbe Darwin … Komunikacija, ki se je nanašala na vse, je potekala v angleščini. Ja, izziv je bilo voditi tako velik oddelek.”
Na koncu je bilo vsega preveč
”Na letalu si v omejenem prostoru, ne moreš si privoščiti odmora, na tleh pa imaš urejen delovni čas,” je dejala Katja Mravlje, ki je prišla v Adrio leta 2006. Začela je kot stevardesa, od 2013 pa je delala v planski službi, ki jo je zadnji dve leti tudi vodila.
Kakšne zadolžitve je imela planska služba Adrie Airways?
”Približno 150 pilotov in okrog 200 stevardov in stevardes smo razporejali na lete, komerciala nam je poslala podatke, potem smo mi pripravili kombinacije, upoštevati pa smo morali milijon omejitev, ki jih določajo evropska zakonodaja, interni pravilniki, kolektivna pogodba, slovenska delovna zakonodaja …”
Člani posadke imajo pravico, ki se ji reče unfit to fly. Ste pogosto dobili sporočilo, da niso sposobni za delo?
”Ja, imeli so tudi to možnost, če se niso dobro počutili. Človek sporoči, da se na primer ni mogel odpočiti in da ne more delati. Ko so bile posadke res preobremenjene, se je to večkrat zgodilo. Na koncu je bilo vsega preveč.”
Rekli ste, da je bilo na koncu vsega preveč … Kaj to pomeni?
”Nismo imeli dovolj posadk, premalo ljudi je bilo za vse lete, ki bi jih morali opraviti, na koncu smo morali zaradi tega določene lete odpovedati ali združiti …”
Kaj pa rezervne posadke, ki morajo biti tudi planirane?
”V zadnjem času nismo mogli vedno načrtovati rezervnih posadk, ker ni bilo dovolj ljudi … S piloti smo imeli sploh težave. Zaradi bolniških, zamud, okvar smo potem telefonirali naokrog in poskusili dobiti koga, ki je imel prosti dan. Kličeš do zadnje sekunde. Potem je morda kdo poklical nazaj in dejal, da pride. Hvala bogu, lahko odletimo, smo rekli v takih trenutkih. Če je bila nuja, smo odleteli tudi z zamudo, ko smo ugotovili, da bo nekdo vendarle prišel.”
Kaj vse je botrovalo temu, da ste morali delati v tako nenormalnih razmerah?
”V zadnjem letu in pol se je vse obrnilo, dobili smo dodatna letala, posadk ni bilo dovolj, ni jih bilo mogoče tako hitro izobraževati. Pa še kdo je odšel iz Adrie. V zadnjem letu in pol je bilo res noro, ves čas smo sedeli s komercialo, iskali rešitve. Pred tem je delo potekalo normalno.”
Kako so v tem ”nenormalnem” času delale posadke?
”Pogosto so bili v tujini, pet dni na poti, dva dneva doma. 90 odstotkov je bilo tega, saj smo imeli dogovore s Swissom, Austrianom, poslali smo jih v München, na Dunaj, spali so v Wrocławu, v Temišvaru, na Dunaju … Življenje po hotelih. Na te verige letov, ko so bili pet dni v tujini, smo razporejali vse enako.”
Zelo zapleteno. Kaj pa doma? Lete Adrie ste pogosto odpovedovali, združevali …
”Domače lete smo kombinirali …”
Kako pa ste vedeli, kaj ima prednost?
”Povedali so nam, da moramo najprej narediti vse za tuje prevoznike, domači leti so bili na drugem mestu.”
Kdo je odločal o tem?
”Informacijo smo dobili od našega šefa. On pa verjetno od lastnika.”
Tatjana Pirc s sogovornicami in sogovorniki, s katerimi se je srečevala več mesecev, predstavlja zgodbo o tem, kako je Adria vzletela, letela in trdo pristala … val202.si/adria4ever
