Koronavirus

Krizno komuniciranje je v krizi

Brane Gruban, strokovnjak za komunikacijski menedžment, opozarja na napake, iz katerih bi se morali kaj naučiti

Brane Gruban-2
Brane Gruban
foto: osebni arhiv

”Pri komuniciranju se vrstijo napake in nedoslednosti, ki bi lahko imele usodne posledice,” pravi Brane Gruban, ki izpostavlja prvo zakonitost kriznega komuniciranja: ”To je  hermetična centralizacija uradnih informacij, ki morajo biti verodostojne, pravočasne in proaktivne. V teh dneh je veliko informacij iz uradnih virov zavajajočih. Ljudje so zmedeni.”

Kako na javnost deluje zastraševanje?

”Strašenje ima le kratkoročni učinek, dolgoročno se ne obnese.”

Kaj pa izrazoslovje, kako pomembno je, kakšne besede uporabljajo uradni govorci? V zadnjih dneh slišimo veliko vojaških izrazov …

”Vojaško izrazoslovje, ki se uporablja, ne more pozitivno delovati na ljudi, kvečjemu stopnjuje prestrašenost. Ponavljanje terminologije iz leta 1991 je popolnoma neprimerno.”

Je po spodrsljajih v komuniciranju o zaščitnih maskah, plačah ministrov in državnih sekretarjev, po neusklajenih in neustreznih izjavah ter interpretacijah ukrepov še čas za popravni izpit?

”Iz napak bi se morali kaj naučiti, če se bodo ponavljale, bo to le stopnjevalo psihozo, ljudje bodo negotovi in nezaupljivi,” opozarja Brane Gruban, ki ga skrbi odsotnost komunikacijske stroke in pomanjkanje komunikacijskih znanj in veščin. Dodaja še, da imajo v kriznih razmerah velik pomen tudi strokovne in politične avtoritete:

”Avtoritete, ki bi jih danes tako zelo potrebovali, smo pri nas zapravili in razvrednotili.”