V Nemčiji, ki je peta država na svetu po številu potrjenih okužb s koronavirusom, se vlada z množico ukrepov bori proti epidemiji, več kot 80 milijonov prebivalcev mora povečini ostajati doma. A medtem ko večina vlad po svetu uvaja prisilen nadzor nad lokacijami telefonov in druge oblike nadzora gibanja državljanov, so se v Nemčiji odločili za poskus, ki bi vzpodbudil prostovoljno sodelovanje državljanov pri gradnji podatkovnih zbirk. Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo o nemškem pristopu k informacijski bitki proti virusu, o nadzoru omejitev gibanja in o moči udarca, ki ga bo zaradi epidemije utrpelo nemško gospodarstvo. Pa tudi o koronazabavah v Berlinu.
“Otroška igrišča so zaprta, ne pa tudi parki. Gibanje ni omejeno na dežele, kaj šele na občine. Lahko potujemo po Nemčiji, a se to odsvetuje. Zdaj se začenjajo dvotedenske velikonočne počitnice in danes številni odhajajo na svoje vikende. Tu še vedno obratuje javni prevoz.”
Medtem ko večina vlad po svetu uvaja prisilen nadzor nad lokacijami telefonov in druge oblike nadzora gibanja državljanov, so se v Nemčiji odločili za poskus, ki bi spodbudil prostovoljno sodelovanje državljanov pri gradnji podatkovnih zbirk.
“Na Inštitutu Roberta Kocha so naredili aplikacijo, pri kateri gre za izmenjavo podatkov ob pomoči bluetoothove povezave. Podatki so o tem, kje se ljudje gibajo in ali je bil kateri od pozitivnih poleg drugih, ti dobijo opozorilo, naj se grejo testirat. Podatki ostanejo na telefonu posameznika.”
Z našo berlinsko dopisnico Polono Fijavž razmišljamo še o nadzoru omejitev gibanja in predvidevanjih, kdaj bo krize konec.
“Bolnišnice v Nemčiji še niso polne, deset tisoč ventilatorjev je še vedno na voljo. Tukaj je nekakšen občutek, da bi lahko po veliki noči začeli vse vpeljane omejitve rahljati.”
