Največji grški otok v egejskem morju – Lezbos je že od začetka begunske krize leta 2015 najbolj na udaru. Skupaj s Hiosom in Samosom še vedno nosi največje breme prvega stika z Evropsko unijo beguncem in migrantom, ki poskušajo iz Turčije po morju priti v Grčijo. V zadnjih dveh dnevih so razmere povsem ušle izpod nadzora, saj so se s splošno stavko in protesti uprli domačini. Nasprotujejo namreč gradnji novega zaprtega namestitvenega centra na Lezbosu. Tja je poklical Gašper Andrinek.

Na grškem otoku so med posebno enoto policije in domačini izbruhnili nasilni protesti, ko je vlada začela graditi nov zaprt namestitveni center za begunce in migrante, ki ta hip živijo v najhujših razmerah do zdaj

Največji grški otok v egejskem morju Lezbos je že od začetka begunske krize leta 2015 najbolj na udaru. Skupaj s Hiosom in Samosom še vedno nosi največje breme prvega stika z Evropsko unijo beguncem in migrantom, ki poskušajo iz Turčije po morju priti v Grčijo. V zadnjih dveh dneh so razmere povsem ušle izpod nadzora, saj so se s splošno stavko in protesti uprli domačini. Nasprotujejo namreč graditvi novega zaprtega namestitvenega centra na Lezbosu.

Ko je lani na parlamentarnih volitvah zmagal Kiriakos Micotakis iz stranke Nova demokracija, je nemudoma napovedal ostre ukrepe v zvezi z migrantsko in begunsko krizo, s katero se spopadajo grški otoki v Egejskem morju. Do konca leta 2019 naj bi na celino prepeljali tudi 20 tisoč beguncev in migrantov, ki živijo v nemogočih razmerah. Obljube še zdaleč ni izpolnil, razmere pa so se še poslabšale, kot pravi Theodoros Alexellis, predstavnik za odnose z javnostjo Visokega komisariata Združenih narodov za begunce na Lezbosu. “Razlika z letom 2015, ko je skoraj pol milijona beguncev in migrantov prišlo na Lezbos, je v tem, da so takrat ostali samo nekaj dni. Zdaj so tukaj ujeti. Njihovo število se povečuje. Ta hip jih je več kot 20 tisoč. Kar 18 tisoč jih je nameščenih v namestitvenem centru Moria, ki pa uradno sprejme samo 2300 ljudi. Vsi drugi so nameščeni zunaj centra, po oljčnih nasadih, v improviziranih kampih.”

Vseh beguncev na grških otokih je po podatkih Visokega komisariata Združenih narodov za begunce več kot 40 tisoč. Najslabše razmere so v namestitvenem centru Moria na Lezbosu.

Efi Latsoudi, humanitarka in aktivistka, ki že več let pomaga najranljivejšim beguncem in migrantom na Lezbosu, ni našla besed, ki bi opisale razmere v Morii. Po njenih pričevanjih nimajo ničesar. Nikakršnih možnosti za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb. Razume domačine, ki so jezni in zaskrbljeni. Na problematiko opozarjajo že od vsega začetka. Oblasti so jih že večkrat pustile na cedilu in pozabile na njih. Poudarja, da ni bilo nikakršnega dialoga med vlado in otočani, saj teh nihče ni poslušal. Vlada dela le na lastno pest.

Za graditev novega centra je vlada v Atenah na Lezbos poslala približno 200 policistov, pripadnikov policijske enote za obvladovanje izgredov, da bi delavcem omogočili nemoteno graditev centra. Temu so se domačini srdito uprli, kar je sprožilo tudi nasilen odziv policije. Na Lezbosu so celo zaokrožile informacije, da naj bi del protestnikov vdrl v hotel, kjer so spali policisti, in jim zunaj njega zažgal osebne stvari, ki jih je našel v sobah. Policisti so tako dobili ukaz, naj se umaknejo v vojaško bazo na Lezbosu, ki pa so jo protestniki prav tako napadli.

Tako Theodoros Alikselis kot Efi Latsudi sta potrdila, da so se posebne policijske enote danes vrnile nazaj v Atene. Graditev novega centra je tako začasno ustavljena. Protesti pa so se umirili. Splošna stavka se sicer danes nadaljuje. Premier Kiriakos Micotakis pa je sklical sestanek treh županov otokov, ki so najbolj na udaru, Lezbosa, Hiosa in Samosa.

Na tem mestu še spomnimo na naš podkast Lezbos – Na robu Evrope izpred dveh let. Že takrat so bile namreč na otoku kritične razmere, od tedaj pa gre le še na slabše.

Gašper Andrinek