Anterselva je letošnje osrednje biatlonsko prizorišče zime. Tekmovalci in tekmovalke se merijo za naslove svetovnih prvakov, Pokljuka pa predstavlja naslednje prizorišče svetovnega prvenstva.

Po razočaranju na sprintu je Jakov Fak govoril o morebitnem koncu kariere, v kateri je dvakrat postal svetovni prvak in osvojil dve olimpijski medalji

Jakov Fak je bil včeraj zelo razočaran. Kljub le enemu zgrešenemu strelu je osvojil 45. mesto. “Kot da roke in noge ne bi bile moje,” je razmišljal po eni najslabših tekem v zadnjem času. Dejal pa je še nekaj, na kar ljubitelji biatlona ne želimo niti pomisliti. Da bi lahko po koncu sezone sklenil kariero, v kateri je osvojil dve olimpijski medalji in dvakrat postal svetovni prvak.

Brez Jakova Faka si biatlona pri nas že vrsto let ne znamo predstavljati, toda pri 32 letih ne sodi več med mlajše tekmovalce. Prej ali slej bo naš najboljši biatlonec končal kariero in zelo težko, če ne skoraj nemogoče ga bo nadomestiti.

Takrat bo zelo pomembno predvsem, da ne bo nastala prevelika vrzel v ekipi. Spodbudno v zadnjem času nastopa Rok Tršan, na vrata članske reprezentance trka tudi Alex Cisar, ki je v zadnjih dveh letih posegel po odličjih na svetovnem prvenstvu za mladince in mlajše člane, toda preskok do najboljših, med katerimi je bil velikokrat Jakov Fak, je zelo velik.

To se je v zadnjih nekaj sezonah močno poznalo v pomlajeni slovenski ženski biatlonski reprezentanci, v kateri pa bi lahko v prihodnjih letih Slovenija lahko počasi napredovala. V tej sezoni se je med svetovno elito pozitivno predstavila mladinka Nika Vindišar, zelo obetavna pa naj bi bila še mlajša generacija biatlonk pri nas.

Biatlon je sicer specifičen. Najstniki tu v primerjavi s kakšnim drugim zimskim športom ne zmagujejo in pot do vrha je izjemno težka. Vse mlade biatlonce in biatlonke, ki se lahko že vrsto let zgledujejo po Jakovu Faku, do cilja čaka še dolga pot. Le želimo pa si lahko, da bomo do takrat ali vsaj še nekaj let uživali v dobrih predstavah Jakova Faka in da bo njegova bera odličij še nekoliko večja, kot je zdaj.

Aljaž Golčer