Gramofonske oziroma vinilne plošče so že desetletja zatočišče ljubiteljev glasbe. Čeprav se je na prelomu tisočletja zdelo, da so za vedno izginile, smo v zadnjih letih priča vnovičnemu trendu rasti in popularnosti.
Nove generacije po vinilu segajo zaradi staršev, poze ali česa tretjega. “Enkrat vinil, vedno vinil” je ena izmed stereotipnih izjav, ki ji po navadi sledi prepričevanje o boljšem zvoku, ki se posledično konča tudi z opisom obreda poslušanja glasbe z vinila.
Gramofonske oziroma vinilne plošče niso nikoli odšle, le tu in tam so se skrivale
Gramofonske oziroma vinilne plošče so že desetletja zatočišče ljubiteljev glasbe. Čeprav se je na prelomu tisočletja zdelo, da so za vedno izginile, smo v zadnjih letih priče vnovičnemu trendu rasti in popularnosti.
Nove generacije po vinilu segajo zaradi staršev, poze ali česa tretjega. “Enkrat vinil, vedno vinil” je ena izmed stereotipnih izjav, ki ji po navadi sledi prepričevanje o boljšem zvoku, ki se posledično konča tudi z opisom obreda poslušanja glasbe z vinila.
Maja Šetinc je avtorica magistrskega dela, pravzaprav dokumentarnega filma Viniliada – življenje gramofonskih plošč. Pravi, da bo prodaja gramofonskih plošč spet prehitela prodajo zgoščenk.
“Mislim, da se je preobrata v prodaji plošč zgodil, ker si želijo nekateri ljudje poslušati glasbo v neki drugi obliki. Da ni glasba samo podlaga, ampak da imajo od tega pravo izkušnjo.”
Anže Marenič in Črt Moravec, lastnika XV. obzorja, sta par, ki snema glasbo na gramofonske plošče. Svoj prostor sta našla v domači Idriji, proizvodnjo pa izvajata na posebni napravi, ki sta jo kupila v Nemčiji.
