Število ljudi, okuženih z novim kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, nasprotno, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj širjenja novega koronavirusa še vedno niso umirili kljub hitrim in korenitim ukrepom? Kako je Kitajski uspelo pod karanteno spraviti celotna mesta in kaj se bo zgodilo sedaj, ko se tam končuje obdobje podaljšanega prisilnega kolektivnega dopusta?

V Vročem mikrofonu sta se Maji Ratej pridružila zunanjepolitični novinar Televizije Slovenija Aleš Malerič in virologinja prof. Tatjana Avšič.


Krivulja okuženih s koronavirusom se ne umirja, strokovnjaki v prihodnjih dneh pričakujejo opaznejšo rast števila preminulih. Zakaj se širjenje kljub hitrim in korenitim ukrepom še ni ustavilo?

Število ljudi, okuženih s kitajskim koronavirusom, se je do zdaj po svetu povzpelo na več kot 40.000, potem ko jih je bilo še pred mesecem le nekaj več kot 200. Krivulja okuženih se torej ne umirja, pričakujemo lahko, da se bo virus še širil, strokovnjaki so prepričani, da vrhunca še nismo doživeli. Zunanjepolitični novinar TV Slovenija Aleš Malerič se boji, da ne vemo vsega: “Ob izbruhu virusa sars v letih 2002 in 2003 ali ob izbruhu ebole v Afriki, če se vrnemo v bližnjo preteklost, ni nihče pošiljal letal za evakuacijo, na Kitajsko pa jih pošiljajo. Tu se vidi zelo pomembna razlika.”

Ko je leta 2003 izbruhnil virus sars na Kitajskem, je bila svetovna javnost zelo kritična, da je Kitajska zamudila z reakcijo, ker ni ustrezno obveščala in je skušala zadevo pomesti pod preprogo. Od tedaj se je na Kitajskem zgodilo nekaj zelo pomembnih sprememb pri nadzoru širjenja nalezljivih bolezni, temeljito so spremenili svoj zdravstveni sistem, uvedli so centralno vodeno aplikacijo, s katero so povezane bolnišnice, z njo zdravniki med seboj komunicirajo in se opozarjajo o morebitnih izbruhih virusov oziroma bakterij.

“Sistem je v principu izredno učinkovit in močno dvomim, da ni zaznal širitve tega virusa. Zakaj oblasti niso takoj odreagirale, je težko reči. Prva možnost je, da so virus do neke mere podcenile, druga pa, da so se odločili, da lažje ukrepajo, če bo javnost manj panična in bo manj vedela. A to je dvorezen meč, ker lahko ljudje počnejo točno tisto, česar ne bi smeli.” – Aleš Malerič

Virologinja prof. dr. Tatjana Avšič – Županc z Inštituta za mikrobiologijo in imunologijo (Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani) odgovarja, kdaj pričakovati vrh širjenja koronavirusa.

“Menim, da smo nekje v vrhu ali vsaj zelo blizu. Vse skupaj je bilo povezano tudi s prazniki na Kitajskem, ki so spodbodli množično preseljevanje ljudi. Zdaj je praznikov konec, zato se vračajo nazaj. Upam in želim, da smo na vrhuncu in se bodo številke začele zmanjševati.”

Malerič je opozoril tudi na to, da so Kitajci zaradi obseženga širjenja okužbe ta hip deležni številnih predsodkov, ljudje se jih bojijo povsod po svetu, tudi v drugih provincah na Kitajskem in “prav ta odziv držav kaže, da obstaja neka osnova za tako restriktivne ukrepe. Montažnih bolnišnic ne postavljajo več samo v Vuhanu, temveč tudi v drugih provincah”. Kitajske bolnišnice po njegovih besedah niso ustrezno pripravljene na tako obsežen izbruh virusa, primanjkuje jim osebja, materiala in bolniških postelj.

“Kitajska se pripravlja na nekaj večjega. Rekel bi, da ne vemo vseh stvari. Mogoče se pripravljajo na najhujši možni scenarij, a upamo, da se ne bo zgodil.” – Aleš Malerič

Širitev koronavirusa se je začela na znameniti tržnici v Vuhanu. Ko je izbruhnil sars, so želeli na tovrstnih tršnicah ustaviti trgovanje z živimi živalmi, a se to zaradi zakoreninjene podpore tradicionalni kitajski kulinariki in vraževerju ni zgodilo. “Mislim, da bodo zdaj odločnejši pri ustavitvi tovrstnega trgovanja z živimi živalmi,” dodaja Aleš Malerič.

Maja Ratej