Tanja Španić se je zaradi izkušnje z boleznijo, ki jo je presenetila na začetku njene znanstvene poti, in želje pomagati, odločila, da opusti znanost in se posveti vodenju združenja za boj proti raku dojk
“Šele kakšni dve leti po bolezni sem začela razmišljati, v kakšni stiski so bili pravzaprav moji starši.“ V Evropi donni tudi zato s svojimi programi podpore skrbijo za svojce obolelih.
“Imela sem srečo, da je bil moj partner ves čas z mano. Čeprav zdaj, tudi po desetih letih pride na dan kakšna situacija, ki je jaz nisem spoznala, zanj pa je bila velika stiska.“
Ponavadi so preizkušnje, kot je huda bolezen, poriv, da vrata svojim željam odpremo bolj na široko. Tudi to je razlog in spodbuda, da se s partnerjem vsako leto odpravita na daljše potovanje.
