Aktualno

Zakonitost atentata na iranskega generala Solejmanija 

V senci strahu pred novo vojno ostaja odprto vprašanje, ali je bil tak napad sploh zakonit. Kdo je odgovoren za presojanje o tem?

Solejmani
foto: Reuters

Ameriški napad na generala Kasema Solejmanija, enega najvplivnejših ljudi v iranskem režimu, je svetovne voditelje spodbudil k poskusom umirjanja razmer na Bližnjem vzhodu in preprečevanju nadaljnjih konfliktov. V senci strahu pred novo vojno pa je ostalo vprašanje, ali je bil tak napad sploh zakonit. Kdo je odgovoren za presojanje o tem? Ali lahko iz tega primera in odziva nanj razberemo, da lahko Združene države kadar koli in kjer koli po svetu ubijejo kogar koli, ne da bi za to odgovarjale? V studiu nam na ta vprašanja odgovarja docentka za mednarodno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti dr. Maša Kovič Dine.

“Dejstva, s katerimi operiramo, so predvsem dejstva iz medijev. Iz teh dejstev bi za zdaj težko sklepali, da gre za samoobrambo, kot zatrjujejo Združene države. Samoobramba je ena izmed izjem, ki omogoča uporabo sile tudi v tuji državi, nujno pa je, da prej obstaja oborožen napad, da gre za nujen in neposreden odziv in da mora biti povračilni napad proporcionalen s predhodnim napadom.”