Panika, ki je zajela svet zaradi tujih in domačih epidemij gripe, bi morala v resnici biti manjša, saj je epidemija sovraštva veliko bolj nevarna in bi se morali nanjo odzvati resneje.
Teden komentira Gašper Andrinek.
Panika, ki je zajela svet zaradi tujih in domačih epidemij gripe, bi morala v resnici biti manjša, saj je epidemija sovraštva veliko bolj nevarna in bi se morali nanjo odzvati resneje
“Če bi bil pobiralec stav in bi preprosto računal verjetnost ter se ne oziral na svoje želje, civilizaciji v prihodnjih stoletjih ne bi pripisal možnosti preživetja.”
Tako je v uvodu eseja Evropski enotnosti naproti leta 1947 zapisal George Orwell. Ob izbruhu koronavirusa, ki se ne ustavlja, se zdi kot uresničujoča napoved, saj virus ne pušča za seboj zgolj človeških žrtev, ampak "še huje" - za seboj očitno pušča gospodarsko katastrofo. A ta virus ni edini, ki se širi. V Združenih državah Amerike je določen virus prisoten že štiri leta, v Veliki Britaniji se ravnokar razbohotil, čeprav tudi v Evropski uniji nismo imuni. Virus rasizma, nacionalizma, populizma, sovraštva se namreč širi zelo hitro. Zato se moramo znova obrniti k Orwellu: "Civilizacija se danes kajpada naslanja na silo. Ne naslanja se zgolj na puške in bombnike, temveč tudi na zapore, koncentracijska taborišča in policijske gumijevke. Povsem drži, da s tem, ko se miroljubni ljudje nočejo braniti, več moči dobijo huligani, kot sta Hitler in Mussolini. Res pa je tudi, da uporaba sile onemogoča resnični napredek. Dobra družba je tista, v kateri so ljudje enakopravni in v kateri drug z drugim sodelujejo po svoji volji, ne zaradi strahu ali gospodarske prisile."
