Tako kot ob vstopu v EU, je tudi ob izstopu izšel kovanec za 50 penijev.
1. januarja 1973 so se tri države pridružile Evropski gospodarski skupnosti, ki se je kasneje preoblikovala v Evropsko unijo. Irska, Danska in Velika Britanija. Prvi dve sta trdno zasidrani članici, zadnja pa danes zapušča evropsko skupnost. Vzdušje v Londonu v teh dneh ni drugačno kot sicer, na ulicah v primerjavi z lanskim letom ni več protestnikov, ki zagovarjajo izstop, ni več, protestirajo le še tisti, ki si želijo ostati v EU. “Se pa vsi zavedajo, da so danes pred zgodovinsko prelomnico,” pojasnjuje Adrijan Bakič, dopisnik iz Londona.
Do konca leta 2020 bo vladalo prehodno obdobje. Združeno kraljestvo v EU ne bo imelo več glasovalne pravice, še vedno pa bo moralo sodelovati in plačevati v evropski proračun. V tem času se morajo tudi dogovoriti, kako bo v prihodnje.
“Počakati je treba na začetek pogajanj, da vidimo, kakšen bo okvir odnosov med EU in VB in šele nato bomo videli, katere odnose bomo urejali na bilateralni ravni.” – veleposlanik Tadej Rupel o odnosih med Slovenijo in Veliko Britanijo po njenem izstopu iz EU
Šolstvo in znanost, boj proti podnebnim spremembam in varnost pa so področja, za katera v Veliki Britaniji pravijo, da se jim bodo po Brexitu lahko bolj posvetili.
