Nedeljski gost

Arhitektura ni umetnost, je umetnost kompromisa

Boris Podrecca, mednarodno priznani arhitekt, ki bo januarja kot častni meščan Dunaja slavil 80-letnico z največjo retrospektivno razstavo doslej, televizija ORF pa je o njem posnela dokumentarni film

image003
Boris Podrecca
foto: Boris Podrecca - osebni arhiv

Boris Podrecca se je rodil v Beogradu očetu tržaškemu Slovencu in materi Hercegovki iz Mostarja. V osnovno šolo je hodil v Trstu, najprej študij kiparstva in nato arhitekture pa končal na Dunaju.

“Z očetom sem vedno govoril slovensko, z materjo srbsko, s prijatelji iz otroštva in mladosti italijansko, z ženo in otroki pa nemško.”

Zaljubljen je v arhitekturo, to je najlepši poklic, pravi, zato so vse njegove stavbe in mestni trgi lepi okvirji življenja, nastajajo med mediteranskim in germanskim svetom, ne gre le za avtonomen objekt, ampak za razumevanje prostora. Tak je tudi njegov Tartinijev trg v Piranu.

“Arhitektura je umetnost kompromisa. Slika umetnika gre v muzej. Na sliko, ki jo naredim jaz, lulajo psički. Arhitektura ni umetnost. Mi nismo umetniki. Arhitektura je zaljubljena v umetnost, a ne mora doseči popolne svobode pri delu.”

O Borisu Podrecci so pisali in pišejo zgodovinarji, kritiki in arhitekti v številnih publikacijah, ki so izšle pri najuglednejših založbah v vseh glavnih svetovnih jezikih. O njegovem delu so natisnjene obsežne monografije, samostojni prikazi posameznih stavb, katalogi razstav, objave projektov ter tekstov njegovih razmišljanj o umetnosti in arhitekturi.

“Mojih mest ni več. Izginjajo. Grem v Rim, grdo mesto. Benetke so groza. Carigrad izgublja svoj čar … Turbokapitalizem in digitalna era sta uničila mestno auro. Človek se počuti sam.”

V Sloveniji je zgradil dosti manj kot v mnogih drugih deželah srednje Evrope. In to kljub izjemnemu številu projektov, ki jih je zasnoval za naš prostor, in čeprav so številni zmagali na natečajih, jih niso nikoli realizirali. Šele v zadnjih letih mu je uspelo uresničiti tudi nekaj stavb: v Mariboru sedež univerze, del Slomškovega trga in medicinsko fakulteto, v Ljubljani hotel Mons in stanovanjsko-poslovni kompleks Vila urbana, vinsko klet Brič nad Koprom ter upravno stavbo Primorja v Ajdovščini.

Podrecca ima (poleg Damjana Prelovška) veliko zaslug, da je Jože Plečnik dobil povsem samosvoje mesto v zgodovini svetovne arhitekture. Leta 1967 je na Dunaju pripravil prvo razstavo o Plečniku, ki je gostovala še v Trstu in Pragi, drugo, veliko monografsko razstavo o Plečniku, pa leta 1985 v pariškem Centru Georgesa Pompidouja. Razstavo so predstavili še v Ljubljani, na Dunaju, v Benetkah, Milanu in v New Yorku.

“Danes v turbokapitalizmu ni nobene mere pri denarju in ceni. Meni začne fantazija delat, ko nimam denarja za nekaj napravit. V tej dobi moreš pazit, da ne zaideš v takoimenovane ”over-elitne” stvari.”

V njegovem biroju na Dunaju se kalijo mladi študenti z vsega sveta, tudi iz Slovenije. Bil je gostujoči profesor na najuglednejših šolah v Lozani, Parizu, Benetkah, Philadelphiji, Londonu in na Dunaju. Eno leto je učil na Harvardu v Združenih državah, leta 1988 pa je postal redni profesor in direktor Inštituta za arhitekturno načrtovanje in teorijo prostora v Stuttgartu ter ga vodil skoraj dve desetletji.