Vroči mikrofon

Za neuspeh in težave si kriv sam!

Današnja družba zapoveduje uspeh in nenehno zadovoljstvo, ustvarja individualiste in deloholike, neguje strah in razvija tesnobne posameznike, s svojimi zahtevami pa vpliva tudi na porast duševnih motenj

VM duševno zdravje
Depresija
foto: pexels.com

“V sodobni neoliberalni družbi nas na vsakem koraku prepričujejo, da smo za svoj neuspeh in težave krivi sami, ker premalo vlagamo vase in v svoj razvoj. Razmere v katerih živimo pa so seveda idealne!”  – mag. Miran Možina, psihiater in psihoterapevt

Stresa ne smemo podcenjevati. Prava mera nas sicer motivira in spodbuja učinkovitost, a če ga ne znamo uravnati in če traja predolgo, če nam odnaša spanje in energijo, lahko vodi v izgorelost.

“Ljudje, ki delajo brez predaha, ne zavrnejo nobenega dela, ne znajo reči ne, skrbijo za družino, tempo sicer zdržijo, a le nekaj časa. Ljudje, ki izgorijo, so ponavadi energetsko dobro opremljeni, inteligentni, sposobni, a podcenjujejo stres in so prepričani, da se njim ne more zgoditi nič slabega.” – prof. dr. Mojca Zvezdana Dernovšek, psihiatrinja

“Za opozorila okolice se nisem zmenila! Po eni uri dela na delovnem mestu sem bila tako izčrpana, kot če bi tekla maraton in tisti dan nisem mogla početi ničesar več. Okrevanje je težko in dolgotrajno, a izgorelost marsikdo podcenjuje.”  – dr. Eva Boštjančič, psihologinja

Vsi se kdaj znajdemo v primežu hudega strahu in tesnobe in čeprav smo kdaj nerazpoloženi, potrti in brez energije, to še ne pomeni, da bomo razvili anksiozno in depresivno motnjo. Z anksioznostjo se je soočala Emanuela Malačič Kladnik, soustanoviteljica Društva DAM: “Anksioznost se je pri meni pojavila postopoma, potihoma, potem pa je udarila z vso močjo, s  paničnimi napadi. Večina se paničnih napadov zelo ustraši in se boji ponovitve, saj so zelo siloviti, a prav ta strah pred strahom ponavadi vodi v panično motnjo.” 

“Anksioznost in depresija se pri 80 odstotkih obolelih pojavita sočasno, a je pri postavitvi diagnoze potrebna previdnost. Šele ko začne človeka taka motnja ovirati  pri delu in v odnosih, vsak dan, ves dan, vsaj štirinajst dni zaporedoma, govorimo o anksiozni in depresivni motnji.” – mag. Miran Možina

Meditacija in čuječnost učinkovito lajšata pot iz primeža težav, ki jih prinašajo razpoloženjske in duševne motnje, njun pozitiven učinek potrjujejo tudi številne raziskave, učinkoviti sta tudi v psihoterapevtski praksi: “Po letu dni, ko smo ljudem predstavili vadbo meditacije, jo je tretjina učinkovito vključila v vsakdanje življenje, tretjina se je vadbe lotila le pri večjih težavah, tretjina je bila nad meditacijo navdušena, a časa zanjo ni našla,” pojasnjuje  prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt.

“Velikokrat rečemo, da nimamo časa meditirati.  A nimamo volje, da bi usmerjali svojo pozornost. Velikokrat se nam odprejo priložnosti za krajšo umiritev misli in če jih znamo izkoristiti, imamo zagotovo vsak dan na voljo nekaj minut.” dr. Tina Košir, učiteljica joge

Prisluhnite tudi štiridelni seriji Na podstrešju, kjer smo govorili o skrbeh modernega človeka:

  1. del: Na povečano število motenj vpliva družba s svojimi zahtevami
  2. del: Ves čas imamo priložnost, da življenje zapeljemo drugače (Od stresa do izgorelosti)
  3. del: Prišla je potihoma, po korakih (Anksioznost in depresija)
  4. del: Dihanje je najboljša aplikacija za meditacijo (Čuječnost in meditacija)