Vroči mikrofon

Brez nadzora okoljska zakonodaja ne bo zaživela

Pogovor z ministrom za okolje in prostor Simonom Zajcem

photo_103475_20101210
foto: Srđan Živulović / Bobo

Kanalizacijski vod čez vodovarstveno območje, kopičenje odpadkov in njihovo sežiganje, podnebna kriza in nižanje emisij toplogrednih plinov, poplave, fracking, pomanjkanje stanovanj … Odprtih vprašanj na področju okolja je ogromno.

Nova evropska komisija napoveduje zaostritev cilja glede emisij toplogrednih plinov s 40 na 55-odstotno zmanjšanje do leta 2030. Simon Zajc meni, da je takšno povišanje smiselno na ravni Evropske unije, pomembno pa je upoštevati posamezne specifike države. “Po izračunih inštituta Jožefa Stefana imamo do leta 2050 popolnoma realno možnost in sposobnost ta cilj doseči, do 2030 pa po njihovih izračunih, tudi zaradi postopkov umeščanja v prostor, teh ciljev nismo sposobni doseči.”

Glede morebitnega sežiganja odpadkov v TEŠ 6 pravi, da so zdravstvena opozorila na mestu, vendar je treba pretehtati alternative, kaj bomo storili z odpadki.

“Na ta način, kot zdaj deluje TEŠ do konca svojega predvidenega obdobja, to je do 2054, ne bo mogel delovati. Obdobje od 2030 do 2035 se mi zdi bolj smiselno.”

V družbi Salonit Anhovo, denimo, že sosežigajo odpadke, ki pa jih tudi uvažajo iz tujine, zdravstvene in okoljske posledice pa nosi lokalno prebivalstvo. “To se mi zdi popolnoma napačno. Čeprav je podjetje v zasebni lasti in nanj kot država težko vplivamo, od kod bo sprejemalo odpadke, bi se po mojem mnenju moralo zavedati neke odgovornosti tudi do države, v kateri posluje.”

Glede kanalizacijskega voda čez vodovarstveno območje v Ljubljani Zajc opozarja, da projekt poteka že od leta 2010 naprej.

“Domnevamo, da je bilo v postopkih storjenih kar nekaj nepravilnosti, recimo ta, da ni prišlo do presoje vpliva na okolje. Ta možnost še obstaja in do te presoje vplivov na okolje bomo prišli.”

“Če bi želeli svoje nadzorstvene funkcije opravljati sproti in pokrivati vso okoljsko in gradbeno zakonodajo, bi potrebovali nekje sto dodatnih inšpektorjev. Enako velja glede kadrov na Arsu. Nekaj prostora seveda je z optimizacijo dela, si bo pa treba priznati, da če nismo dovolj močni na področju nadzora, imamo lahko spisano še tako dobro zakonodajo, pa ta ne bo zaživela. Če tega ni, se iščejo ovinki in se okoljska in gradbena zakonodaja ne izvajata tako, kot sta bili zamišljeni.”