Aktualno

Nič več ledenika, ampak le še ledeniški krpi

Triglavski ledenik je približno enkrat manjši in tanjši od približno 50 kilometrov vzhodneje in 400 metrov nižje ležečega vrstnika pod Skuto v Kamniško-Savinjskih Alpah

ledenik
foto: Ksenja Tratnik/ MMC RTV Slovenija

V teh dneh že lahko vidite, da ima naše visokogorje že debelo snežno kapo, začenja se zima in z njo tudi redilna sezona za naša ledenika, pod Triglavom in Skuto. Po podatkih Geografskega inštituta Antona Melika Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU sta se oba ledenika od lani precej zmanjšala. Njuna površina se je približala do zdaj najmanjši izmerjeni vrednosti pred skoraj poldrugim desetletjem.

Triglavski ledenik je v 19. stoletju meril več kot 40 hehtarjev, letos pa le 0,6 hektarja. To je kar 67-krat manj. Njegov vrstnik, ledenik pod Skuto pa je sredi 20. stoletja meril 3 hektarje, letos le še 1,4.

Kot je pojasnil Miha Pavšek, sodelavec Geografskega inštituta Antona Melika, pri naših ledenikih sledu o razpokah in premikanju, ki sta temeljni osnovi ledenika, ni že od druge polovice 80. let.

Miha Pavšek

foto: foto: Aleš Smrekar

“Zdaj imamo le še dve majhni telesi ledu, ki sta ujeti v kotanji, prekriti s snegom minule snežne sezone ali celo minulih zim.”

Ledeniško leto je nekoliko drugačno od koledarskega – začne se novembra in konča naslednje leto oktobra.

“Oba ledenika smo začeli opazovati leta 1946. Takrat je trajala redilna doba približno osem mesecev, talilna pa štiri. V 60. letih sta se ti dve dobi bolj ali manj izenačili. V zadnjih dveh do treh desetletjih je talilna doba v nekaterih letih že celo za kakšen mesec daljša od redilne.

Od leta 1900 do danes je območje Alp po podatkih Evropske okoljske agencije zaradi vse višjih poletnih temperatur izgubilo približno polovico svoje mase ledu, do leta 2100 pa naj bi se obseg ledu evropskih ledenikov v primerjavi z letom 2006 zmanjšal ponekod tudi za 90 odstotkov.

Drugačne gorske poti

Pavšek je ob tem opozoril tudi na to, da taljenje ledenikov prinaša s seboj tudi spremenjene in nevarnejše gorske poti. To je opazno tudi pri poteh na Triglav. “Ko so snežišča ob robu Triglavskih podov začela izginjati, so postale tamkajšnje poti neprijetne, ogromno je podornega kamenja in odlomov. Skratka poti v gorah so zaradi podnebnih sprememb drugačne, potekajo drugje in zahtevajo druge vrste previdnost in opremo.”

Posnetek reportaže z obiska na ledeniku pod Skuto: Triglav, javi se, tukaj Skuta!