Proti etru

Film iz predala, ki se poteguje za Vodomca

Slovenski režiser in scenarist Blaž Kutin je avtor scenarija celovečernega filma Lara, ki ga je po naključju opazil režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in posnel svoj drugi celovečerec

Blaž Kutin
foto: Osebni arhiv Blaža Kutina

Scenarij za film Lara je leta 2006 na Canneskem festivalu prejel prestižno nagrado Novi talent EU, vendar v Sloveniji vse do danes ni dobil zeleno luč za snemanje. Pred tremi leti ga je čisto po naključju prebral režiser Jan-Ole Gerster iz Berlina in se takoj odločil, da posname svoj drugi celovečerni film. Film, ki ni slovenski, ampak nemški, kjer se zgodba ne odvija v Ljubljani ampak v Berlinu in kjer v glavni vlogi ne gledamo Silvo Čušin, ampak prav tako odlično igralko Corinno Harfouch.

Lik Lare sem našel na Mestnem uradu na Mačkovi v Ljubljani, eno od tistih gospa, ki so stresale slabo voljo na tiste, ki smo čakali na potni list, želel sem razumeti razloge, zakaj je takšna kot je, da bi lahko začutil neko razumevanje ali empatijo do nje. V bistvu je film melodrama, ki ima zelo subtilen humor. – Blaž Kutin

Blaž Kutin je diplomant etnologije, kulturne antropologije in sociologije kulture. Leta 1995 je izšla njegova knjiga Dežela belih golobov, literarni potopis, ki opisuje enega od potovanj v Bosno v letih 1993-94. S scenarijem za celovečerni film Gravitacija je bil leta 2002 kot prvi Slovenec izbran na European PitchPoint v Berlinu, postal National winner of Hartley-Merril Screenwriting Award (2002), projekt pa je bil izbran tudi na MFI Scriptworkshops (2002), CineLink (2004) in Connecting Cottbus (2004). Scenarij za celovečerni film Lara je poleg nagrade MEDIA New Talent of the European Union Award, ki mu jo je v Cannesu izročila Viviane Reding, bil predlagan tudi za prestižno delavnico za osem izbranih režiserjev iz vse Evrope, ki pripravljajo svoj celovečerni prvenec. Filmsko delavnico vsako leto organizira znamenita francoska igralka Jeanne Moreau. Poleti 2007 je režiral nizkoproračunski celovečerni film Nikoli nisva šla v Benetke, leta 2010 pa kratki igrani film Toplo za ta letni čas. Za kratki igrani film Poslednji dan Rudolfa Nietscheja (2018) – v priimku nalašč ni črke Z, je na Festivalu slovenskega filma prejel Vesno za najboljši kratki film. V literarnem prvencu Tempirana bomba, ki leta 2017 izšel pri Cankarjevi založbi, na stotih straneh razgrne dvajset kratkih zgodb.