Terenski Val

O morju vemo manj kot o Marsu

Val 202 je studio preselil na Fornače, kjer domuje Morska biološka postaja Piran. V pogovoru z raziskovalci smo odkrivali skrivnosti ustanove in slovenskega morja

20191116_094843
foto: Val 202

Morska biološka postaja Piran, ki deluje v okviru Nacionalnega inštituta za biologijo, je edina slovenska ustanova, ki preučuje morje in spremlja njegovo kakovost. Letos praznuje 50 let delovanja, 50 let raziskav, ki nam pomagajo razumeti slovensko morje, njegove prebivalce, vidne in nevidne, in številne procese v morju.

Vodja Morske biološke postaje Piran prof. dr. Patricija Mozetič se je kot mlada raziskovalka postaji pridružila v devetdesetih letih: "Ko gledamo nazaj, je pogled vedno pristranski, bili smo mlajši. Danes imamo boljše pogoje, več nas je, zato se lahko bolj posvetimo posameznim tematikam."

 

Leta 2006 je Morsko biološko postajo Piran obiskal monaški princ Albert. Prof. dr. Patricija Mozetič se spominja: "Prišel je ob predstavitvi knjige o ogroženih vrstah, prav tem vrstam pa naša postaja posveča prav posebno pozornost."

--

Dr. Lovrenc Lipej je morski biolog. Pravi, da je slovensko morje Noetova barka, saj imamo veliko različnih morskih vrst, a malo primerkov posamezne vrste.

 

"Okolje po našem posegu ni spremenjeno, nobeno živo bitje zaradi tega ni prikrajšano. Zadnjih 20 let izvajamo najnovejše tehnike potapljanja,  tega vsi inštituti še ne počnejo." - dr. Lovrenc Lipej o potapljanju kot znanstveni metodi

--

ddr. Matjaž Ličer odkriva skrivnosti ustanove in slovenskega morja.

 

"Plimovanje je zgolj del gibanja morja in je povezano z Luno. So pa tukaj še drugi meteorološki dejavniki kot je veter, ki pomembno vplivajo na raven gladine morja in njegovo gibanje." - ddr. Matjaž Ličer

--

dr. Andreja Ramšak o modernih genetskih metodah, povezanih z morsko hrano.

 

"Prehrana 20 odstotkov svetovnega prebivalstva temelji na ribah, zato je pomembno, da vemo, kaj vse je v njih. Zaradi dobrih hranil, ki jih tovrstna hrana vsebuje, poraba rib celo narašča." - dr. Andreja Ramšak

--

Piran malo drugače

Miha Švalj je gostil Slobodana Simiča – Simeta, piranskega raziskovalca in publicista, ki zase pravi, da je preprost in nepopravljiv Pirančan.

 

"Piran je imel svoj disko že leta 1959. Nismo mu rekli diskoteka. Šli smo v Trst in kupili plošče in gramofon. Bil je tridelni disko: spodaj je bilo plesišče, zgoraj levo DJ, zgoraj desno pa šank." - Slobodan Simič

V interaktivnem muzeju Mediadom Pyhrani smo se sprehodili tudi po piranski zgodovini. V stavbi, kjer deluje muzej, je včasih svoje prostore imela piranska godba, zato mu še danes pogovorno rečejo godbeni dom, a v njem že od leta 2015 deluje muzej, obogaten z IKT tehnologijo. Tu od nekdaj domuje glasba, včasih je v teh prostorih deloval tudi oratorij, kjer je sveti Filip učencem dneve popestril z glasbo. Danes pa predvsem v  zimskih mesecih v zgornjem nadstropju muzeja prirejajo različne koncertne dogodke. Po muzeju se je Tina Šoln sprehodila v družbi muzejske vodičke Zore Mužinić.