Dokumentarna razstava Oblečeni spomeniki, nekulturna dediščina obuja spomin na projekt Manekeni, ko je 14. novembra 1997 Marija Mojca Pungerčar v okviru drugega trienala sodobne umetnosti U3 oblekla šestnajst ljubljanskih spomenikov, ki so jim sešili obleke po merah. Oblečeni spomenik padlih borcev je predstavljal esperanco, žar obetov v brezbarvni vsakdanjosti, za žensko, ki si drzne upati, Kidričev spomenik pa ekstravaganco, kredibilnost materialov in smel izbor barv za moškega, ki se zna uveljaviti.
Ekstravaganca, esperanca in aktualnost oblečenih spomenikov
Dokumentarna razstava Oblečeni spomeniki, nekulturna dediščina obuja spomin na projekt Manekeni, ko je 14. novembra 1997 Marija Mojca Pungerčar v okviru drugega trienala sodobne umetnosti U3 oblekla šestnajst ljubljanskih spomenikov, ki so jim sešili obleke po merah. Oblečeni spomenik padlih borcev je predstavljal esperanco, žar obetov v brezbarvni vsakdanjosti, za žensko, ki si drzne upati, Kidričev spomenik pa ekstravaganco, kredibilnost materialov in smel izbor barv za moškega, ki se zna uveljaviti.
Razstava, ki je na ogled v galeriji Spomeniškovarstvenega centra na Trgu francoske revolucije v Ljubljani, pripoveduje napeto zgodbo o oblečenih spomenikih, zaradi katerih je morala umetnica, ki je ta projekt ustvarjala kar tri leta, izvajati celo državljansko nepokorščino, saj so ji pristojni zavračali prošnje, ki jih je pošiljala na najrazličnejše urade, ti pa so »ščitili« spomenike pred sodobno umetnostjo. Ker se ob razstavi odpirajo številna vprašanja, tudi to, kaj smemo storiti s spomeniki v urbanem prostoru, se je nekdo na četrtkovi okrogli mizi spomnil na spomenike v središču mesta, ki bodo kmalu brez težav novoletno okrašeni in osvetljeni …
Razstava o preizkušanju meja umetniške svobode v javnem prostoru bo na ogled do 28. novembra.
