Kulturnice

Oblikovanje. Človekov najboljši prijatelj

26. bienale oblikovanja postavlja v ospredje informacijsko krizo

20191114_114136
foto: Val 202

Letošnji bienale oblikovanja postavlja v ospredje informacijsko krizo in se ukvarja z informacijskim, grafičnim in strateškim  oblikovanjem. S krizo na področju informacij pa se kaže tudi kriza institucij, ki posredujejo znanje in informacije in morajo v današnjem svetu odgovoriti na vprašanje, kako to znanje in informacije uporabno, čitljivo in razumljivo posredovati uporabnikom.

“K tej temi smo pristopili z vizionarskim ali pa celo utopičnim konceptom H. G. Wellsa, ki si je zamislil trajno svetovno enciklopedijo, imenovano svetovni možgani. Gre za idejo sistema znanja, v katerem bi bila zbrana in vsem prosto dostopna vse znanje in modrost človeštva. Ko bi ljudje po vsem svetu imeli dostop do istih dejstev in informacij, bi sprejemali boljše odločitve in se zaradi enotnega vira izogibali konfliktom in živeli v miru. Wells je knjigo napisal leta 1938, potem pa vemo, kaj se je zgodilo. Danes imamo dostop do nekakšnega skupnega znanja, ki mu rečemo Wikipedija, imamo svetovni splet, pa ne živimo v miru, ne sami s seboj ne s svetom.”

Kustosa letošnjega bienala sta Thomas Geisler in Aline Lara Rezende, ki sta postavila tudi obširno razstavo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje, na kateri nastopajo vsi mednarodni mentorji, ki letos sodelujejo pri drugih projektih BIA 26. Razstavljenih je več kot sto del z vsega sveta. Ob tem pa letošnji bienale prinaša tudi šest projektov oziroma izzivov, primerov sodelovanja z drugimi institucijami, ki z oblikovalci po navadi ne sodelujejo, so pa del skupnega znanja. To so knjižnica, muzej, dom starejših občanov, botanični vrt, časopisna hiša, univerza.

Odprtja letošnjega bienala oblikovanja se je udeležil tudi Deyan Sudjic, direktor Londonskega muzeja oblikovanja. Kot pravi, je zanimivo, da ko je bil mlad, so vsi oblikovalci hoteli biti Philippe Stark, oblikovati stole ali druge stvari. Danes pa so mladi oblikovalci čisto drugačni. Zanimajo jih klimatske spremembe, problem plastike – so generacija oblikovalcev aktivistov.