Kje pa vas čevelj žuli

Kranjski zdravniki: preobremenitve ostajajo, politika spi jesenski sen

Dobra dva meseca potem, ko so kranjski zdravniki umaknili odpovedi, se kaj dosti ni spremenilo. Administrativne preobremitve ostajajo, družinskih zdravnikov še vedno primanjkuje, sistemskih rešitev ni na vidiku.

Zdravnik
foto: valelopardo / 6 images

V kranjskem zdravstvenem domu, kjer so družinski zdravniki septembra umaknili odpovedi zaposlitve, se razmere kadrovsko začasno umirjajo, zaposlili so tri nove specializante, z novim letom pa bodo zdravniki popoldne delali zgolj enkrat na teden. To so premiki, ki pa žal ne zmanjšujejo obremenjenosti zdravnikov in ne pomenijo dolgoročnih sistemskih rešitev za družinsko medicino, kar povečuje negotovost. Apatija med družinskimi zdravniki, ki so najpomembnejša, prva vstopna točka pacientov v zdravstveni sistem, se poglablja. Kranjski zdravniki so ostali v svojih prizadevanjih enotni in so sistemu nastavili ogledalo. Tudi drugod je podobno, a se družinski zdravniki, teh je zdaj skupaj s specializanti 1265, ne izpostavljajo.

V Kranju je trenutno zaposlenih 35 družinskih zdravnikov, takoj bi jih potrebovali še deset. Če bi želeli spoštovati število opredeljenih pacientov, ki jih je predpisala država, pa bi jih potrebovali še 17. Trenutna kadrovska zasedenost zdrži ob normalni pristotnosti zdravnikov, ampak nove luknje se bodo pokazale ob daljših dopustih, bolniških odstotnostih ter izobraževanjih.

“V stiku smo z zdravniškimi zbornicami iz republik nekdanje Jugoslavije, v Srbiji smo bili prisotni na kariernem sejmu. Imamo tri resne kandidate oziroma kandidatke. Eni izmed teh smo že pomagali nabrati vso dokumentacijo ter jo že oddali na Ministrstvo za zdravje in tudi pozvali za pospešitev postopka, drugemu smo že poiskali zaposlitev, tretja pa bo prišla v naslednjem letu po septembru.” – Lili Žura, direktorica kranjskega zdravstvega doma

Na vprašanje, kakšne so trenutne razmere pri vpisovanju novih pacientov, Lili Žura odgovarja, da jih trenutno sprejema nova zdravnica, ki pa ima prostora za majhno število ljudi. Ko pa bo ta kvota zapolnjena, bo Zdravstveni dom Kranj spet zaprt za novo registracijo.

Zdravniki družinske medicine so si med drugim prizadevali, da bi v prihodnje delali zgolj enkrat tedensko. To pa naj bi predvsem olajšalo delo povezovanje službe in zasebnega življenja mladim zdravnicam, tudi materam … To naj bi začelo veljati prihodnje leto, po besedah direktorice ZD Kranj pa bodo poskrbeli tudi, da aktivnemu prebivalstvu ne bo potrebno vzemati prostih ur ali dni, da bi obiskali zdravnika.

Po dostopnih podatkih na IJZS iz februarja letos je v Sloveniji 950 specialistov družinske medicine in 315 specializantov družinske medicine. Številni pa imajo preseženo število opredeljenih pacientov. To se tudi v Kranju ni spremenilo. Država sicer plačuje presežek, a tega si, tako zagotavljajo v Kranju, niso želeli. Njihova prva skrb je kakovostna in varna obravnava pacientov. Družinski zdravnik družinske medicine Luka Kristanc:

“Največji dosežek je, da mladi zdravniki lahko opredeljujejo le do strokovnega normativa. Kar pa se ostalih stvari tiče pa smo dosegli bore malo.”

Dodaja še, da dolgoročnih rešitev ne išče več nihče, saj se je po njegovem mnenju:

“Politika umaknila v jesenski sen in stvari so obtičale na mestu.” 

S podobnimi težavami se srečujejo tudi v domovih za ostarele. Družinska zdravnica Martina Horžen:

“Tudi v domovih presežemo količnik. Po novem standardu in normativu naj bi imeli okrog 200 zavarovancev za pet dni v tednu dela. Vsi si želimo, da bi imeli vsaj šest ur na enega na leto, sedaj jih imamo le pet.”

V Sloveniji primanjkuje skoraj 300 zdravnikov družinske medicine, družinski zdravnik pa v povprečju  opravi 42 obiskov na dan. Na negotov položaj družinske medicine je pred desetletjem s protestnim zaprtjem ambulante prvič opozoril družinski zdravnik, koncesionar v Juršincih Miro Lasbaher. Ker ni korenitih sprememb, bo po štirinajstih letih dela, obsežnih lastnih vlaganjih, obnovil prostorov, kar mu je občina štela v najemnino, z novim letom vrnil koncesijo. Naslednika koncesije pa ni, kljub temu da je ponujal 10% večje plačilo kot v zdravstvenem domu, 45 dni letnega dopusta ter obremenitve po standardih in normativih.

“Delo na podeželju ni zanimivo tako za mlajše kot starejše zdravnike. Tam smo mnogokrat sami, zelo težko najdemo nadomeščanje ali si vzamemo dopust, ki nam sicer pripada. Ne moremo kar zapreti ambulante.” 

Miro Lasbaher, ki ima v podeželski ambulanti 1650 pretežno starejših ljudi in presega glavarinski količnik, meni, da v vsej tej zgodbi največ izgubijo bolniki.

“Bolniki so zelo potrpežljivi. Čudno je, da so vse to, kar se v zadnjih letih dogaja, mirno prenesli. Verjetno bo z zaostritvijo pogojev v družinski medicini in z zmanjšanjem števila družinskih zdravnikov v prihodnjih letih postal pritisk bolnikov večji.”

Juršinski družinski zdravnik naj bi bil tretji, ki je odpovedal koncesijsko pogodbo za delo v zasebni ambulanti družinske medicine. Pred njim se je za tak korak odločila celjska zdravnica. Pred enajstimi leti pa je koncesijo za družinsko medicino vrnila zdravnica iz Železnikov in se posvetila homeopatiji.