Botrstvo

Za družbo je revščina veliko dražja, kot bi bila dostojna denarna pomoč

Demagogija o množičnih zlorabah socialnih pomoči je načrtna in brez dokazov. Obširna akcija iskanja "lažnih samohranilk" v Veliki Britaniji in na Irskem je pokazala le en odstotek kršitev

poverty
foto: Free Photos/Pixabay

Skoraj rekordno nizka brezposelnost in neuspešno iskanje delavcev pri nas zagotovo vplivata na odnos do prosilcev za socialno pomoč, vendar dr. Vesna Leskošek, dolgoletna raziskovalka revščine s Fakultete za socialno delo, ob tem poudarja:

“Mimo številk je treba pogledati, kakšne so realne možnosti za zaposlitev socialno ogroženih ljudi. Praviloma so te možnosti nične. Neprijetna posledica stigmatizacije socialne pomoči je, da se ljudje na najnižjih klinih finančne družbene lestvice medsebojno obtožujejo in obsojajo, namesto da bi odgovornost za slabo plačana delovna mesta iskali na pravih koncih.”

Zaradi te demagogije je ogromno ljudi, ki bi bili do pomoči upravičeni, vendar zanjo sploh ne zaprosijo. Ob tem pa ostaja prezrto dejstvo, da država za dodelitev socialne pomoči dobi pravico do vpogleda v 40 različnih baz, socialni delavci pa se iz ponudnikov pomoči spreminjajo v nadzornike morebitnih zlorab. Takšen sistem ne koristi nikomur:

“Revni ljudje so pogosteje bolni, več koristijo javne storitve in bolj so nagnjeni h kriminalu. Dokazano je, da je revščina za družbo veliko dražja, kot bi bila dostojna denarna pomoč tem ljudem.” – dr. Vesna Leskošek

Natanko leto dni je, odkar je največja komercialna televizija pri nas, POP TV, podprla projekt Veriga dobrih ljudi in se tako pridružila medijem, ki nenehno, sistematično in vztrajno opozarjamo na uničujoče posledice, ki jih ima revščina, predvsem na družine. Prvo leto tega projekta, ki se je začel s podporo manifestu s predlaganimi rešitvami, je nekaj olajšanja prinesel z dvigom zneska denarne socialne pomoči, kljub temu pa pod pragom revščine živi vsaj 280.000 ljudi, od tega vsaj 45.000 otrok.