V Bruslju je jesen zaznamovala negotovost na številnih področjih - brexit, iskanje novih komisarjev in grožnja podnebnih sprememb poganjajo dinamično politično dogajanje.
Čeprav nova Evropska komisija še ni začela delovati, so že znane njene glavne politične prioritete v prihodnjem mandatu. Z bruseljsko dopisico Mojco Širok razmišljamo o novem evropskem zelenem dogovoru, ki naj bi ga komisija predstavila že po prvih 100 dneh vladanja. “Vemo, da se bo temu posvetila, ne vemo pa, kako se bo temu posvetila.”
O povezavi podnebnih načrtov se je Mojca Širok pogovarjala tudi s predsednico evropske skupine Zelenih Ska Keller. “Že zdaj namreč vidimo, da prihodnja predsednica ne želi spreminjati evropske kmetijske politike, čeprav vemo, da je prav kmetijska politika ključen element pri okolju neprijaznih politikah. To je torej treba spremeniti. In če to ni del novega Zelenega dogovora, potem zares ne vem, kako bo ta izgledal.”
Spregovorili pa sta tudi o evropski kmetijski politiki, ki so jo v Evropski uniji že večkrat spremenili, a po besedah Kellerjeve jo še vedno lahko. “Kdaj, če ne zdaj, lahko pometemo z zastarelim pravilom “več hektarjev, več denarja”? S tem, da dajemo več sredstev tistim, ki že imajo velike kmetijske površine, ali da gre več denarja starim kot pa novim članicam. To moramo spremeniti in denar namenjati za javno dobro. In kmetje naredijo veliko za javno dobro: oskrbujejo nas z zdravo hrano, skrbijo za zaščito okolja in podnebja. Takšne stvari bi morali financirati in ne zgolj hektarjev.”
